Profimedia

Po podatkih SURS-a so cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 2,6 %, če pogledamo julijsko primerjavo pa ugotovimo, da se je cena hrane in brezalkoholnih pijač od lanskega julija podražila za 7,7 %. Pri čemer posebej izstopa meso – goveje in telečje meso je dražje za dobrih 22 %, perutnina za 10,5 %, svinjsko meso za 7 %. Če se ozremo še nekoliko bolj nazaj, pridemo do podatka, da se je od leta 2015 najbolj podražil krompir, in sicer za kar 103 %. Sledijo sadje, ki je dražje za 94 %, oljčno olje (za 91 %), maslo ter že omenjeno goveje in telečje meso (za 75 %). 

Strma rast cen ima seveda velik vpliv na kakovost življenja ljudi. Visoke cene hrane najbolj prizadenejo najšibkejše, ki si drugega kot osnovnih dobrin niti ne morejo privoščiti. Obisk trgovine je za mnoge postal velik izziv, saj z razpoložljivim zneskom težko kupijo vse, kar nujno potrebujejo. Znesek na računu je za iste izdelke iz meseca v mesec višji. Vse to predstavlja velik izziv za večje družine, upokojence z nizkimi pokojninami, zaposlene z minimalnimi plačami itd.

V NSi smo zato vložili novelo zakona o DDV, s katero predlagamo znižanje DDV za košarico osnovnih živil z 9.5% na najnižjo možno stopnjo, in sicer 5%. Nabor osnovnih živil je povzet po košarici 15 osnovnih živil, katerih cene je nedavno spremljala vlada v svojem projektu spremljanja cen živil. To so: pšenična moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, sladkor.

»Čakali smo na ukrepe vlade, ni jih bilo. Zato smo predlagali tisto, kar za ublažitev revščine poznajo v sosednjih državah. Če imamo v Sloveniji za časopise in knjige 5% stopnjo davka, je prav, da to naredimo tudi za osnovna živila,« je predlog pojasnila predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič. Ob sprejetju takega ukrepa bi bilo seveda med deležniki v prehranski verigi nujno sprejeti dogovor, da se nižji DDV ne bi prelil v dobiček trgovcev ali dobaviteljev, saj bi cene osnovnih živil tako ostale nespremenjene. 

Pri znižanju DDV za osnovna živila gre za vpeljavo mehanizma, ki ga poznajo tudi druge evropske države, denimo Italija, Hrvaška, Slovaška itd., ki s tem zmanjšujejo pritisk na cene osnovnih življenjskih dobrin. Slednje so tako finančno šibkejšim bolj dostopne. Upamo, da bo vladna koalicija premogla toliko treznosti in bo nižji DDV sprejela v dobro tistih, ki so finančno šibkejši – po zadnjih podatkih je ljudi, ki živijo pod pragom revščine kar 276.000.