V prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju so se začela zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, ki bodo za 26 posameznikov potekala do prihodnjega torka. Odločilni dan za slovensko kandidatko Marto Kos bo jutri, ko bo v dopoldanskem terminu pred odborom za zunanje zadeve tri ure odgovarjala na vprašanja evropskih poslancev iz vseh političnih skupin. Izbranka predsednika vlade Roberta Goloba bo v primeru uspešno prestanega zaslišanja postala komisarka za širitev EU in obnovo Ukrajine. Kakšne pasti jo čakajo na zaslišanju in na kaj mora biti pozorna?
Vloga političnega zakulisja
Marta Kos bi po Janezu Potočniku, Violeti Bulc in Janezu Lenarčiču lahko postala četrta evropska komisarka iz Slovenije. Do zdaj je na zaslišanju spodletelo zgolj Alenki Bratušek, ki se je zelo slabo odrezala pred evropskimi poslanci. Ti so jo na glasovanju gladko zavrnili, nato pa je od kandidature odstopila. Slovenija je leta 2014 v igro za komisarski položaj naknadno poslala takratno ministrico za kohezijo Violeto Bulc, ki je po preobratu postala komisarka za promet. »Načeloma imajo kandidati za komisarje dva meseca časa za pripravo na zaslišanje, jaz pa sem imela na voljo štiri dni. Zelo pospešeno smo se morali učiti, imela pa sem kvalitetne ljudi okoli sebe, ki so mi svetovali prave stvari. Še preden je prišlo do zamenjave resorja, sem se predstavila vsem vodjem poslanskih skupin in poslancem, ki imajo največji vpliv na področju prometa. To je bil zelo pomemben korak, saj so spoznali moje prednosti pri potegovanju za komisarsko mesto, ki so bile posledice dolgoletnih izkušenj v telekomunikaciji. Priprave na zaslišanje so potekale po 16 ur na dan, ob strani mi je stal direktorat za promet. Obdelali smo vsa poglavja, vmes sem si izdelala zapiske in glavne poudarke, sledilo je zaslišanje, ki se je dobro izteklo,« se spominja Violeta Bulc.
Pred desetletjem je Evropski parlament na položaju komisarja za promet že videl trenutnega podpredsednika komisije Maroša Šefčoviča iz Slovaške, a je prihod Violete Bulc premešal karte. »Pred poslanci je bilo treba pokazati določeno mero znanja, postavljali so mi kar zahtevna vprašanja, a niso bili zlobni. Vse je potekalo korektno, v intenzivnih treh urah in pol zaslišanja so želeli odgovore praktično za vsa področja prometa. Na zaslišanjih je običajno tako, da gre za merjenje moči v parlamentu, ki bo vsekakor tudi tokrat pokazal zobe. Parlament vedno zavrne enega ali dva kandidata. Načeloma je znano, kdo so najšibkejši kandidati. Ni vse odvisno od vsebine zaslišanja, saj svojo vlogo odigra tudi politično zakulisje, toda če je kandidat vsebinsko suveren in spoštljiv do parlamenta, ga poslanci praviloma potrdijo za komisarja,« svojo izkušnjo opisuje Violeta Bulc in dodaja, da je kandidat na zaslišanju odvisen izključno od svojih sposobnosti in se ne more opreti na pomoč sodelavcev.
Odločilna kvaliteta kandidatov
Janez Lenarčič, ki ima kot aktualni komisar za krizno upravljanje polne roke dela s posledicami naravnih nesreč po Evropi, je pred petimi leti brez zapletov prestal zaslišanje. Tedaj sta dva kandidata odpadla že zaradi ugotovljenih konfliktov interesov pred odborom za pravne zadeve, francoski kandidatki pa je spodletelo po zaslišanju. »Bili pa so vsaj še trije kandidati na tako imenovani listi za odstrel, ki so morali ponoviti zaslišanje ali odgovarjati na dodatna vprašanja. Verjetno jih je rešil dogovor med glavnimi političnimi skupinami, ki so se menda dogovorile za prekinitev ognja, parlament pa je nato potrdil celoten kolegij komisarjev.«
Lenarčič je prepričan, da sta pri potegovanju za komisarska mesta odločilnega pomena vsebinsko poznavanje tematike in predstavitev posameznega kandidata na zaslišanju. »Seveda se dogajajo tudi politične igrice, a težko boste našli primer, ko je nekdo zelo dobro opravil zaslišanje, potem pa ni bil uspešen. Zaslišanje pred odborom je resna zadeva. Kdor ga vzame z levo roko, je lahko hitro ogrožen. Pred 20 leti so bila zaslišanja bolj ali manj rutinska, praktično vsi so prestali parlamentarno sito, v zadnjih letih pa je nekoliko drugače. Četudi kakšen kandidat ne navduši na zaslišanju, ga lahko reši dogovor med političnimi skupinami, a vendarle ocenjujem, da je odločilna kvaliteta kandidata,« je za Večer dejal Lenarčič, ki je imel leta 2019 slab mesec dni časa za pripravo na zaslišanje pred pristojnim odborom.
Vsebina in politično ravnotežje
Marta Kos se je po preobratu v slovenski komisarski zgodbi in odstopu Tomaža Vesela od kandidature znašla na udaru opozicijskih SDS in NSi. Vseh pet slovenskih evropskih poslancev iz vrst ljudske stranke, največje politične skupine v Evropskem parlamentu, kamor sodi tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen, nasprotuje njenemu imenovanju. »Nasvet za Marto Kos? Predvsem mora biti spoštljiva do parlamenta. Zelo pomembno je, da vsak kandidat obvladuje svoj ego. Slovenska kandidatka naj bo iskrena, izvirna in spoštljiva. Naj pokaže znanje s področja širitve in naj se ne izogiba odgovorom na vprašanja poslancev, saj lahko parlament hitro postane napadalen, če poslanci ocenijo, da jih želi komisarski kandidat peljati žejne čez vodo,« pravi Violeta Bulc.
Ob tem je pristavila, da bo razplet kandidature Marte Kos odvisen tudi od dinamike uvodnih zaslišanj, ki potekajo v začetku tedna. »Pozorno bo treba spremljati, kako se bo parlament obnašal do kandidatov Evropske ljudske stranke. Hitro se bo videlo, kakšna je temperatura v parlamentu in kako bo potekalo merjenje moči. Parlament na zaslišanjih vedno išče politično ravnotežje in vsebino, s katero se predstavijo kandidati. Navsezadnje gre za zelo odgovorno funkcijo, kjer se bistvo skriva v dialogu in sodelovanju,« je komentirala nekdanja evropska komisarka iz Slovenije. Janez Lenarčič je dodal, da verjame, da bo Marta Kos uspešna na zaslišanju: »Poznam jo kot izredno delavno in prepričan sem, da se bo temeljito pripravila in uspešno prestala nalogo.«
