Reformacija, ki se je začela v 16. stoletju, ni bila zgolj versko gibanje, temveč je v slovenski prostor prinesla temelje za slovensko jezikovno in kulturno osamosvojitev, je spomnila predsednica države. "Katekizem, Abecednik, prevod Biblije v slovenski jezik in vse, kar so ustvarili Primož Trubar in njegovi somišljeniki, nam je omogočilo oblikovanje naše narodne biti, ki je postala nezamenljiva in neodtujljiva. Hkrati pa so ta dela pokazala, da lahko beseda s svojo pripovedno močjo pomaga človeku in spremeni družbo, kar velja še danes," je prepričana Pirc Musar.
Reformacija, ki je Evropo zaznamovala z velikimi verskimi, kulturnimi in družbenimi spremembami, po mnenju predsednice posameznika "nagovarja z naukom o pomenu izobraževanja, o svobodi misli in izražanja ter o tem, kako pomembno je, da vsak posameznik in vsak narod išče svojo pot v svetlobi znanja in napredka". To sporočilo je po njenem mnenju aktualno tudi danes, ko je v času hitrih sprememb, tehnološkega napredka in številnih novih izzivov, "še toliko pomembnejše, da ohranjamo vrednote odprtega dialoga, spoštovanja različnosti ter si prizadevamo za družbo, kjer ima vsak posameznik možnost razvijati svoje potenciale".
"Reformacija je bila začetek dolgega procesa, ki nas je kot narod oblikoval v to, kar smo danes - odprta, učeča, samozavestna in raznolika družba. Naj nas duh reformacije tudi danes vodi pri naših odločitvah in prizadevanjih za boljšo prihodnost," je predsednica izrazila upanje v svoji poslanici.
Klakočar Zupančič: Reformacija na Slovenskem pomembna zlasti zaradi širjenja znanja med ljudmi
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je ob dnevu reformacije, ki ga praznujemo danes, v svoji poslanici zapisala, da je reformacija na Slovenskem pomembna predvsem zato, ker je omogočila začetek širjenja znanja med ljudmi. "Znanje je bogastvo, ki nam ga nihče ne more odvzeti, hkrati pa nam omogoča lažje soočanje z vsakodnevnimi izzivi," meni.
Kot je spomnila, tudi v Sloveniji praznujemo dan reformacije, v spomin na dan, ko naj bi nemški katoliški duhovnik, avguštinski menih Martin Luther posredoval cerkvenim oblastem svojih 95 tez, ki so zahtevale spremembe v takratni Rimskokatoliški cerkvi.
"Proces reformacije je tako v Evropi kot v Sloveniji presegel zgolj zahteve po prenovi Rimskokatoliške cerkve. Med ključnimi Lutrovimi tezami, ki je imela tudi na slovenskem dolgoročne in globoke družbene spremembe, je predvsem tista, da vsak vernik bere Sveto pismo v svojem materinem jeziku," je spomnila predsednica DZ.
Slovenski reformatorji Primož Trubar s Katekizmom in Abecednikom, Jurij Dalmatin s prevodom celotne Biblije, Adam Bohorič s prvo slovnico slovenskega jezika ter jezikovni in pravopisni reformator Sebastijan Krelj, so zgradili temelje slovenskega knjižnega jezika, je naštela Klakočar Zupančič in poudarila, da so knjige še danes neizčrpen vir informacij, idej in ustvarjalnosti - torej znanja.
V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila v sredo v Cankarjevem domu.
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther cerkvenim oblastnikom poslal svojih 95 znamenitih tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti, tudi rojstvo slovenske.
V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.
