Ravnatelj OŠ Šentjernej o medvrstniškem nasilju: "Ničesar ne pometamo pod preprogo"

V zadnjem času je bila v javnosti močno izpostavljena OŠ Šentjernej. Razlog – očitano dolgoletno medvrstniško nasilje zlasti zaradi romskih otrok in zadnji incident, ko je starš enega od učencev v šoli fizično obračunal z romskim učencem in učiteljico.

Novonastala Civilna iniciativa Šentjernej je na prvem protestnem shodu med drugim zahtevala celo odstop ravnatelja Aljoše Šipa, ki hram učenosti z 814 učenci, od katerih je romskih okoli 85, vodi peto leto.

Kaj pravite na očitke, da naj bi romska problematika na šoli postala nedopustna, da se je nasilje na šoli pod vašim vodstvom pometalo pod preprogo?

Ničesar ne pometamo pod preprogo, vse konflikte takoj obravnavamo, sodelujemo s policijo in centrom za socialno delo (CSD). Kdorkoli govori drugače, laže in zavaja. »Pretresljive« zgodbe so napihnjeni posamezni konflikti, dogodki, ki so bili takoj obravnavani in sankcionirani. Vse drugo je manipulacija.

Resnične in domnevne dogodke v času covida-19 smo obravnavali takoj, z vsemi deležniki. Takrat smo imeli prvič opravka s posamezniki in skupinami na spletu, ki so konflikte med otroki in stiske odraslih izkoristili za bombastične naslove najprej v spletnih medijih, nato pa tudi v drugih. Zaradi objav smo naše vzgojno delovanje v celotnem šolskem letu pregledali z generalno inšpekcijo ministrstva za izobraževanje, ki je ugotovila, da smo ravnali ustrezno, strokovno in transparentno.

L. M.

Aljoša Šip OŠ Šentjernej vodi peto leto.

Ste prejeli zahtevo po odstopu, boste odstopili?

Menda naj bi mi civilna iniciativa osebno izročila poziv k odstopu, a do danes se ni še nihče oglasil na šoli. Po pošti pa sem prejel njihovo pismo, v katerem me med drugim sprašujejo, ali k meni lahko pride otrok, ki se boji, ali ga zaščitim, kadar bi ga moral itd. Seveda lahko pride vsak k meni in otroci tudi pridejo. Pogovarjamo se, grem v razred, dežuram v jedilnici, zbornici, na igriščih ... In seveda takega otroka vedno in povsod zaščitim. Drugega ne bom komentiral.

Seveda ne bom odstopil, moj petletni mandat poteče 14. marca 2025. Verjetno je vzrok za osebno diskreditacijo moja prijava storilca vdora v šolo in fizičnega obračunavanja z mladoletnim otrokom in učiteljico, ki je stopila dečku v bran, policiji. To sem storil kot odgovorna oseba, ker je tako prav, zakonito in ker ne morem dopustiti, da se kaj takega začne dogajati. To bi storil še enkrat.

Vse očitke torej zavračate?

Za celotno vzgojno delovanje v času mojega ravnateljevanja imamo dokaze, kar organizatorjev shoda očitno ne zanima, ker nobeden od njih ni nikoli komuniciral z mano niti poskušal priti v stik z nami. Ti ljudje nimajo otrok v naši šoli, vzrokov za tako obračunavanje s šolo in z mano osebno ne poznam. Ne zanimajo jih resnica, dejstva, dokazi, kako delamo ...

Slišati je, naj bi nekateri starši zaradi razmer v šoli izpisovali otroke in jih vpisovali drugam. Drži?

Že peto leto zapored se število vpisanih otrok v OŠ Šentjernej povečuje in ne drži, da starši otroke izpisujejo. Veliko učencev v naši šoli je iz drugih šolskih okolišev, kar pomeni, da je šola v lokalnem okolju na dobrem glasu.

Nikoli niste zanikali konfliktov v šoli, a pravite, da se še zdaleč ne dogajajo le zaradi romskih učencev. Kako obravnavate incidente, med romskimi in neromskimi otroki?

Delo z Romi je eden izmed izzivov vzgojnega delovanja v šoli, s katerimi se spoprijemamo vsak dan. Vse konflikte – ne samo med romskimi in neromskimi otroki –, ki jih zaznamo oz. smo seznanjeni z njimi, obravnavamo takoj, strokovno in v skladu z dogovorjenimi postopki. Seveda jih razrešujemo v sodelovanju s starši, učitelji, svetovalno službo. Kadar je treba, sodelujemo s policijo in CSD.

Slišati je očitke, da ker niste Dolenjec in prihajate z ljubljanskega konca, Romov ne poznate in problematike JV Slovenije zato ne razumete dobro.

Če živim v osrednji Sloveniji, to še ne pomeni, da Romov in romske problematike ne poznam. Osebno delam z Romi že več kot 20 let – v Srednji šoli Kočevje, Centru za usposabljanje Janeza Levca in zadnja štiri leta in pol v OŠ Šentjernej. Štirinajst let sem delal z otroki s posebnimi potrebami, zato zagotovo dobro vem, kako ravnati in kako delovati ob konfliktih ali medvrstniškem nasilju. Pri tem sodelujem s skupino srčnih in strokovnih sodelavcev.

Da ravnatelj šentjernejske šole, ki je javna oz. državna osnovna šola, ne prihaja iz domačega okolja, je po mojem mnenju prednost. Zato sem lahko bolj objektiven oz. neobremenjen. Zame so vsi otroci enaki, ne glede na socialni status, položaj staršev, etnično pripadnost, nacionalnost.

Kje vidite rešitve, da bi bilo nasilja na šolah – tudi na šentjernejski – čim manj?

V šolah, tudi v naši, bo manj konfliktov, nestrpnosti, sovražnega govora in medvrstniškega nasilja, ko bo vsega tega manj v okolici, družinah, medijih, na spletu ... Kdaj bo to, si lahko odgovori vsak sam.

Šentjernejska šola je med večjimi v Sloveniji, kar prinaša nekatere prednosti, a hkrati tudi več izzivov. Naloga osnovne šole je, da kateremukoli otroku zagotovi devet dokončanih razredov oz. deset let obiskovanja šole. Ker je šola obvezna, je nujno obiskovanje vrtca, kjer otroci pridobijo osnovne socialne veščine in znanje slovenskega jezika, kar olajša vključevanje v redni pouk. Za reševanje romske problematike bo v šolah treba veliko delati z romskimi otroki in tudi njihovimi starši, saj vemo, da večina romskih otrok ni socializirana ob vstopu v prvi razred, ker prej ni obiskovala institucionalnih varstev, čeprav ima za to možnosti. Tudi starši jih v večini ne podpirajo pri obiskovanju pouka.

Kaj pa znanje slovenščine?

Slabo znanje oz. neznanje slovenskega jezika je drugi večji problem romskih otrok. Tisti, ki delamo z njimi, vemo, da je za uspešnejše vključevanje, poučevanje in vzgajanje dvojezičnost nujna, in pri nas nastaja skupina, ki se želi učiti romščino. Da se bodo otroci – ne le Romi – hitreje naučili slovenščine, se jim moramo, če je le mogoče, odrasli znati približati v njihovem jeziku. Nedvomno pa so v zvezi z romsko problematiko nujne sistemske spremembe, ki bodo v lokalni skupnosti omogočile lažje sobivanje med večinskim in romskim prebivalstvom.

Kot ravnatelj OŠ morate dobro sodelovati z lokalno skupnostjo, vašo ustanoviteljico, to je Občina Šentjernej. Zdi se, da z županom Jožetom Simončičem nista ravno na isti valovni dolžini. Kako si predstavljate nadaljnje delo na tem mestu in ali nameravate prihodnje leto, ko vam poteče prvi petletni mandat, znova kandidirati za ravnatelja?

Menim, da smo vsi zaposleni v šoli precej prispevali k pestremu utripu in ugledu v lokalnem okolju ter smo na raznih prireditvah zgledno sodelovali z društvi, gospodarstvom itd. Opazni so dosežki učencev, spremembe in dodatna ponudba v delovanju šole. OŠ Šentjernej je edina šola v kraju, smo pomemben del Šentjerneja, vpeti v vsakdanje življenje in delo v kraju. Mislim, da sva z županom Jožetom Simončičem ves čas znala sodelovati kljub izzivom: covidno obdobje, posegi v šolo (sprememba energentov, posegi v prostor zaradi prostorske stiske, energetska prenova, gradnja telovadnice), energetska kriza, spremembe v zakonodaji. Usklajevali smo se in sodelovali pri pričakovanih in nepričakovanih energetskih in gradbenih posegih v okolici šole in njeni neposredni bližini.

Seveda si mnenja kdaj nasprotujejo, vendar to ne pomeni nič slabega. Ravno nasprotno. Je pa dejstvo, da so v šoli mladoletni otroci, da v šolah veljajo formalizmi, ki jih vodstvo in strokovni delavci moramo upoštevati in delovati v skladu z njimi. Prepričan sem, da bova z županom znala sodelovati v dobro lokalne skupnosti tudi v prihodnjih mesecih, morda letih. Kjer je volja, je tudi pot. Odločitev o ponovni kandidaturi za ravnatelja bom sprejel skupaj s svojimi najbližjimi in je ne bom razglašal v javnosti. Čas bi že bil, da vsi v šoli zadihamo, se posvetimo svojemu temeljnemu poslanstvu in dejavnosti, za kar šola potrebuje mir in podporo. Veseli bomo vseh, ki nam pri tem lahko pomagajo.