Predlog uredbe, ki smo ga pridobili in ki je v velikem delu že dorečen, kaže, da se bodo, če bo v prihodnjih tednih sklenjen dogovor, podobno kot funkcionarjem tudi direktorjem plače občutno dvignile. Tudi do 67 odstotkov. Tolikšne povišice naj bi bili deležni direktorji najmanjših občinskih uprav, medtem ko se rektorju ljubljanske univerze in generalnemu direktorju UKC Ljubljana obeta 61-odstotna povišica. A prav omenjeni direktorski položaji so povzročili nekaj nejevolje, poroča Večer.
V občinskih združenjih, ki za zdaj predloga ne želijo komentirati, so po naših zanesljivih informacijah zelo nezadovoljni s predlagano uvrstitvijo, saj so si glede na odgovornost, ki jo nosijo, želeli bistveno višjih uvrstitev, predvsem za direktorje največjih občinskih uprav.
Nerazumljiva se zdi generalnemu direktorju UKC Maribor Vojku Flisu tudi plačna razmejitev z njegovim kolegom, generalnim direktorjem UKC Ljubljana. »Smiselno bi bilo, da bi tudi po plači oba UKC-ja ostala na isti ravni, kot velja zdaj, saj sta oba klinični ustanovi s posebnimi nalogami. Edina razlika je, da eden stoji v Ljubljani, je večji in starejši,« pravi Flis, ki se mu bo osnovna plača do leta 2028, ko je predvidena dokončna realizacija plačne reforme, dvignila za 56 odstotkov, in sicer s sedanjih 5003 evre bruto na 7837 evrov bruto osnove. Njegov kolega v Ljubljani pa bo prejel 8072 evrov bruto osnovne plače, kar je 61-odstotni dvig.
Dvigi, ki pokrijejo inflacijo
Direktorji in ravnatelji v javnem sektorju, ki zajema tako državno kot lokalno raven, razen letošnje 3,4-odstotne uskladitve plač z inflacijo in lanskega dviga plač za en plačni razred, torej za štiri odstotke, v primerjavi z javnimi uslužbenci v minulem desetletju niso bili deležni dviga plač. Tudi zato se bodo, pravi Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, veliko direktorjem plače zgolj uskladile z inflacijo zadnjih 16 let. Pri tem je kritičen, da bodo direktorji najmanjših centrov za socialno delo uvrščeni višje od direktorjev najmanjših domov za starejše, čeprav slednji pogosto opravljajo tudi naloge strokovnega vodja. Po predlogu se bodo direktorjem domov za starejše osnovne plače zvišale za med 43 in 53 odstotki. A tistim, ki vodijo manjše domove, bolj kakor tistim, ki vodijo velike. Po podobnem principu se bodo direktorjem centrov za socialno delo plače dvignile za od 37 do 44 odstotkov. Del uredbe so tudi kriteriji, v kateri plačni razred bo uvrščen posamezni direktor glede na število zaposlenih, prihodke, število oddelkov, število prebivalstva, za katero opravljajo storitve ...
Spremembe so tudi pri uvrstitvah splošnih bolnišnic. V primerjavi s sedanjo plačno razvrstitvijo bodo direktorji splošnih bolnišnic Murska Sobota, Celje in Novo mesto v ločenih plačnih razredih uvrščeni za en (Murska Sobota, Novo mesto) oziroma dva (Celje) plačna razreda višje od direktorjev drugih. Slednjim se bodo glede na velikost in prihodke plače dvignile za od 38 do 49 odstotkov. Direktorji zdravstvenih domov naj bi dobili med 34 in 49 odstotki višje plače, vodje lekarn pa med 27 in 43 odstotki.
Tudi glavnim inšpektorjem do 35 odstotkov več
Če so zdaj rektorji treh javnih univerz uvrščeni v isti, 61. plačni razred, kar prinaša 5003 evre bruto osnovne plače, bo po predlogu ljubljanski rektor v 64. plačnem razredu, kar prinaša 61-odstotni dvig plače. Mariborski bi z uvrstitvijo v 62. plačni razred prejemal 7609 evrov bruto osnove, koprska rektorica v 60. plačnem razredu pa 7172 evrov bruto. Rektorja Klavdija Kutnar in Zdravko Kačič se s tem ne strinjata.
»Mariborska univerza velja za integrirano, zato ima rektor veliko obveznosti, medtem ko imajo v Ljubljani dekani več pristojnosti in samostojnosti, zato bi bilo bolje, da bi obveljala enotna uvrstitev,« pravi Kačič. Ob tem doda, da so bili iz pogajalskega procesa povsem izločeni. Skupaj z ljubljanskim rektorjem Gregorjem Majdičem in vsemi tremi tajniki univerz pa so na pristojna ministrstva poslali dopis, v katerem so izrazili nestrinjanje z uvrstitvijo tajnikov na novo plačno lestvico.
»Poleg tega, da je njihovo delo prenizko vrednoteno, se enako kot pri rektorjih ne strinjamo, da so uvrščeni v različne plačne razrede, saj gre za javni visokošolski prostor, ne glede na število študentov in zaposlenih,« je za Večer povedala rektorica Kutnar, ki jo skrbi, kako bodo univerze zmogle izplačati predvidene, četudi obročne dvige plač. Odgovora, ali bo njihova zahteva po višji uvrstitvi tajnikov uslišana, še niso prejeli.
Po predlogu uredbe se za 43 odstotkov oziroma 2170 evrov bruto višja plača obeta generalnemu direktorju policije, načelniku generalštaba Slovenske vojske, direktorjem Fursa, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zavoda za zdravstveno zavarovanje. Z izjemo načelnikov v Ljubljani in Mariboru bi plače načelnikov drugih upravnih enot zvišali za od 43 do 46 odstotkov, pri čemer bi bili načelniki manjših deležni večjega dviga od tistih, ki vodijo večje. Glavni inšpektorji različnih inšpektoratov si lahko obetajo od 31- do 35-odstotno povišico, medtem ko bodo direktorji občinskih javnih skladov, zavodov in agencij deležni od 28- do 40-odstotnega dviga.
