Radonjić je leta 2019 izrekel oprostilno sodbo Milku Noviču na procesu za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Še pred koncem sojenja sta ga policiji naznanila Jamnikova vdova in njen pooblaščenec, odvetnik Miha Kunič, poroča Dnevnik.
Po informacijah Dnevnika sta Radonjiću v naznanilu kaznivega dejanja očitala več nepravilnosti na sojenju in jih podkrepila z nekaterimi podatki iz sodnega spisa v zadevi Novič. Radonjić na sojenju med drugim ni dovolil vprašanj o morebitni pristranskosti sodnega izvedenca Mitje Štularja, tožilki in Kuniču pa je prepovedal, da bi bila navzoča med merjenjem signala v Novičevem stanovanju.
Pooblaščencu vdove je prav tako prepovedal, da bi bil prisoten ob izvedbi rekonstrukcije poti od Novičevega doma do restavracije, pred katero so umorili Jamnika, rekonstrukcijo pa je na koncu opravil tudi brez navzočnosti porotnikov in sodnice, ki je bila članica senata. Kuniču je na obravnavi večkrat prepovedal postavljanje vprašanj ali pa mu je omejil število vprašanj. Naznanitelja sta mu zato očitala, da je zavestno in namerno kršil določila zakona o kazenskem postopku z namenom, da bi Noviča oprostil, piše Dnevnik.
Po treh sojenjih je bil naposled pravnomočno oproščen
Noviča so aretirali 22. decembra 2014. Aprila 2017 ga je sodišče spoznalo za krivega ter mu izreklo 25 let zaporne kazni. Po pritožbi so enako ocenili višji sodniki, a je jeseni 2018, ko je bil že v zaporu, vrhovno sodišče obe sodbi razveljavilo in odredilo novo sojenje.
V ponovljenem sojenju je sodni senat Noviča oprostil, tožilstvo se je na sodbo pritožilo, nakar je višje sodišče sodbo spomladi razveljavilo in zadevo vrnilo v novo, že tretje sojenje. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je decembra 2020 v tretjem sojenju oprostilo. Postopek se je v njegovo korist pravnomočno zaključil decembra 2021 z zavrnilno sodbo višjega sodišča. Novič je po poročanju medijev julija letos zoper Slovenijo vložil nekaj več kot 1,5 milijonsko tožbo.
Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je prejšnji teden sicer Radonjića zaradi obrekovanja in razžalitve ljubljanske sodnice Andreje Sedej Grčar in ljubljanske tožilke Blanke Žgajnar obsodil na enotno denarno kazen v višini 9000 evrov. Senat je tako sledil predlogu tožilstva, Radonjić pa je že napovedal pritožbo.
Proti Radonjiću je kazenski postopek stekel zaradi njegovih trditev o pritiskih v zvezi z odmevnim sojenjem Noviču. V obrazložitvi oprostilne sodbe Noviču je Radonjić takrat navedel, da naj bi med sojenjem k njemu hodila "določena sodnica" in ga nadlegovala z vprašanji, ali bo oprostil Noviča. Pozneje je očitke še stopnjeval in dejal, da naj bi ga nadlegovala Sedej Grčar v dogovoru z Žgajnar, ki je kazensko preganjala Noviča.
