Profimedia

V letošnjem prvem četrtletju je internet večkrat na dan uporabljalo 86 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let, med 75 do 89-letniki pa 32 odstotkov. Orodja generativne umetne inteligence, kot sta ChatGPT in Copilot, je uporabljalo 38 odstotkov oziroma skoraj dvakrat toliko kot lani.

Uporaba interneta med starejšimi poskočila na rekord

Med prebivalci, starimi med 16 in 74 let, je internet v prvem. četrtletju 2025 uporabljalo 92 odstotkov, kar je odstotek več kot v letu 2024. V starostni skupini od 16 do 54 let so internet uporabljali skoraj vsi. Delež uporabnikov v starostni skupini 65 do 74 let (starejši)  pa je bil za 5 odstotnih točk večji kot lani in s tem največji do zdaj (71 odstotkov).

V prvem četrtletju letošnjega leta je delež uporabnikov starih med 65 in 74let dosegel rekordnih 71 odstotkov, kar je pet odstotnih točk več kot lani.

Povečala se je tudi pogostost uporabe. Narasla sta namreč deleža tistih, ki internet uporabljajo vsak dan oziroma skoraj vsak dan (88 odstotkov), in tistih, ki ga uporabljajo še pogosteje, torej večkrat na dan (86 odstotkov). Slednjih je bilo največ med prebivalci, starimi od 16 do 44let (97 odstotkov), najmanj pa med starejšimi (62 odstotkov), vendar je bil tudi ta delež za 6 odstotnih točk večji kot lani.

6 odstotkov prebivalcev interneta ni še nikoli uporabljalo, v letu v 2024 je bilo takšnih 7 odstotkov. Neuporabniki so kot glavne razloge navedli, da interneta ne potrebujejo (69 odstotkov), za njegovo uporabo nimajo dovolj znanja (37 odstotkov) ali da jih ne zanima (32 odstotkov).

Dostop do interneta skoraj v vsakem domu

Dostop do interneta od doma je imelo 94 odstotkov gospodinjstev, v katerih živi vsaj ena oseba, stara med 16 in 74 let, kar je enako kot leto prej.

Statistični urad RS

Najpogosteje dostopali do interneta prek mobilnega telefona

Devet od desetih prebivalcev je do interneta v prvem četrtletju dostopalo prek mobilnega ali pametnega telefona in polovica prek prenosnega računalnika.

Tretjina jih je uporabljala internet prek namiznega in petina prek tabličnega računalnika. 30 odstotkov jih je internet uporabljalo prek drugih naprav, kot so pametne televizije ali ure, igralne konzole, e-bralnika.

Med tistimi, ki so opazili lažno informacijo, jih je tri četrt takoj vedelo, da je neresnična

V prvem četrtletju je 56 odstotkov prebivalcev ali okoli 875.480 (v 2023 53 odstotkov) na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, npr. besedilo, video, sliko.

Med mladimi (16–24 let) je bilo takih 70 odstotkov, med starejšimi pa 33 odstotkov. Med tistimi, ki so opazili neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, jih je 40 odstotkov (to je okoli 350.150 oseb) posebej preverilo njeno resničnost. Takih je bilo največ med prebivalci starimi med 25 in 34-let, več kot polovica (52 odstotkov), najmanj pa med 55 do 74-letniki (30 odstotkov).

Statistični urad RS

Preostalih 60 odstotkov prebivalcev (to je okoli 525.330 oseb) neresničnih ali dvomljivih informacij ali vsebin ni preverilo. Razlogi za to so bili različni – večina jih je že vnaprej vedela, da so informacije, vsebina ali vir nezanesljivi (73 odstotkov). Medtem pa jih 18 odstotkov ni imelo dovolj znanja (npr. niso vedeli, kako preveriti resničnost informacije, ali pa so menili, da bi bilo to preveč zapleteno).

Umetna inteligenca postaja del vsakdana Slovencev

Pomen in prisotnost tehnologij umetne inteligence (UI) v vsakdanjem življenju in gospodarstvu se krepita. To odražajo tudi podatki, saj je delež prebivalcev, ki poznajo tehnologije umetne inteligence, narasel za 11 odstotnih točk, z lanskih 57 odstotkov na 68 odstotkov

Povečala se je tudi uporaba orodij generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, DeepL, Gemini, DALL-E. Ta je uporabljalo 38 odstotkov prebivalcev, kar je za 17 odstotnih točk več kot lani. Največ uporabnikov je bilo med mladimi (73 odstotkov), medtem ko se je v starostni skupini 55 do 64 let delež skoraj potrojil, s 7 odstotkov na 19 odstotkov.

Uporabniki orodij generativne UI so ta najpogosteje uporabljali za zasebne namene (83 odstotkov), sledili so službeni nameni (41 odstotkov) in formalno izobraževanje (24 odstotkov).

Statistični urad RS

Uporaba interneta med prebivalci starimi med 75 in 89 let

Internet je v letošnjem prvem četrtletju uporabljalo 40 odstotkov oseb, starih od 75 do 89 let, skoraj tretjina (32 odstotkov) večkrat na dan. Po drugi strani pa jih 56 odstotkov interneta ni uporabljalo še nikoli. Sedem od desetih (72 odstotkov) neuporabnikov je med razlogi za to navedlo, da interneta ne potrebujejo, skoraj polovica (48 odstotkov), da so že prestari, in 39 odstotkov, da nimajo veščin za uporabo.

Profimedia

Tretjina (34 odstotkov) prebivalcev omenjene starosti je do interneta dostopala prek mobilnega ali pametnega telefona, 14 odstotkov prek namiznega računalnika, 11 odstotkov prek prenosnega in 5 odstotkov prek tabličnega računalnika. 4 odstotkov jih je za povezavo nanj uporabljalo druge naprave, naprimer pametno televizijo, e-bralnik.

Največ prebivalcev starih med 75 in 89 let je internet uporabljalo za iskanje informacij o izdelkih ali storitvah in branje spletnih novic, časopisov ali revij (oboje po 27 odstotkov). Le nekaj manj, 26 odstotkov, jih je pošiljalo ali prejemalo e-pošto, 21 odstotkov pa jih je na internetu iskalo informacije, povezane z zdravjem.

13 odstotkov jih je uporabljalo družbene medije in 4 odstotke orodja generativne umetne inteligence, npr. ChatGPT, Copilot. Dvomljivo ali neresnično vsebino ali informacijo na internetu jih je opazilo 18 odstotkov, med njimi jih je skoraj četrtina (23 odstotkov) preverila njeno resničnost. Preostalih 77 odstotkov tega ni posebej preverilo; skoraj polovica (47 odstotkov) zato, ker je že vnaprej vedela, da so informacije, vsebina ali vir nezanesljivi.