Sanacija je dolgotrajna in kakopak izjemen finančni zalogaj, ki se ga haloške občine brez pomoči države težko lotijo, tu pa so še prebivalci, ki jim zdrsi zemljine ogrožajo hišo, hlev, cesto. Slednji se neposredno ne morejo potegovati za državno pomoč, računajo lahko le na globino svojega žepa in dobrohotnost občine. V Makolah so zato nedavno sprejeli poseben pravilnik za pomoč občanom ob sanaciji plazov, znesek pa je simboličen.
Vprašanje, ki se vedno pojavi, je seveda, ali lahko občina sofinancira sanacijo plazu na zemljišču v zasebni lasti. Običajno je stališče lokalne skupnosti, da lahko iz proračunske malhe sofinancirajo le sanacije plazov, ki ogrožajo javno infrastrukturo (ceste, vodovod in podobno), ter da na zasebnikovo zemljišče ne morejo posegati in vanj vlagati. Toda praksa se razlikuje od občine do občine. Antonija Žumbar, županja Cirkulan, kjer so se lani soočili s številnimi plazovi večjih razsežnosti, je dejala: »Najpomembnejše je, da imajo ljudje dostop do domov. Zato smo se sanacije in urejanja dostopov lotili, četudi ni šlo za ceste v občinski lasti, na primer pri Plošinjaku, družini Milošič in še kje. Če bi plaz ogrožal hišo, pa je smiselno premisliti, ali ni bolje občanov preseliti, tako zaradi finančnega obsega sanacije kot potencialne nevarnosti. Na srečo še nismo imeli takega primera.«
Pravilnik sprejet, sredstva pa simbolična
V Makolah pa so si ustvarili pravno podlago – pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči za sanacijo plazov, ki ogrožajo objekte, iz sredstev proračuna Občine Makole. Pravilnik so pripravili po vzoru Občine Oplotnica. S pravilnikom so določili krog upravičencev do pomoči; to so lastniki, ki so poškodovano oziroma ogroženo nepremičnino prijavili na predpisanem obrazcu v sistem Ajda, enkratna denarna pomoč pa je namenjena sofinanciranju sanacije plazov, ki ogrožajo legalno zgrajene objekte. Določili so še, da ko je škoda ocenjena do 20.000 evrov, bo lastnik nepremičnine upravičen do 5000 evrov pomoči, ob večji škodi pa do 10.000 oziroma 20.000 evrov. Do koliko pomoči je posameznik upravičen, presodi občinska komisija. Za letos ima sicer občina v proračunu predvidenih zgolj 15.000 evrov za te namene. Svetniki so pravilnik soglasno potrdili, obenem pa opozorili na krivdo občanov za plazenje. »Ljudje nasipavajo zemljo, ne uredijo odvodnjavanja. Ob tem nekateri sami sanirajo manjše plazove s svojimi sredstvi, eni pa so nenasitni. Veja pade prek ceste, bi jo lahko potegnil ob cesto, pa javi na center, da je podrto drevo. Tudi glede plazov, malo se kje vsiplje, pa že kliče,« je dejal Stanko Jančič, sicer tudi član domačega gasilskega društva. Pritrdil mu je Primož Kunej, ki je ob sprejetju pravilnika dejal: »Želim si, da se bo s pravilnikom res pomagalo tistim, ki sami ne zmorejo. Kot gasilec vidim, da so se nekateri razvadili in kličejo na pomoč gasilce, medtem ko bi si lahko tudi sami kaj naredili.«
Majšperk: pomagajo ne glede na lastništvo
In kako se s sanacijo plazov soočajo v drugih haloških občinah? V Majšperku so zgolj junija letos zabeležili več kot 40 večjih in manjših plazov ter podorov pod cestami, ob tem pa še plaz, ki je ogrožal stanovanjski oziroma gospodarski objekt. »Odstranili smo vso nevarno zemljino,« so pojasnili. O sprejetju morebitnega pravilnika pa so dejali: »Občina Majšperk ne načrtuje sprejetja predpisa za sofinanciranje sanacije plazov, saj neposredne zakonske podlage za takšen ukrep nimamo. V primerih, ko so neposredno ogrožena življenja ali premoženje ljudi, uporabljamo odredbo poveljnika majšperške CZ, na podlagi katere nemudoma aktiviramo pogodbeno zavezane izvajalce k pomoči s strojno opremo, osebe pa zagotavljamo prek gasilskih društev. Tako nudimo pomoč vsem ogroženim, ne glede na lastništvo zemljišča. V teh primerih strojno uredimo zemljišča do te mere, da niso več nevarna za nadaljnje plazenje.«
Tudi v Žetalah za zdaj ne načrtujejo sprejetja podobnega pravilnika, saj praviloma plazovi ogrožajo predvsem ceste. Sicer pa so letos do septembra zabeležili 18 plazov, v to število so zajeti tudi letos reaktivirani plazovi. »Ocenjujemo, da je plazov še več, predvsem takšnih, ki ne ogrožajo javne infrastrukture, ali pa so se sprožili pred leti in se vsako leto stanje nekoliko poslabša,« je povedala Maja Kramer, direktorica občinske uprave Žetale.
Sicer pa je o sprejetju pravilnika v Makolah odločal občinski svet, ki pa je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
