Število občanov se je v Ivančni Gorici obdobju med letom 2019 in 2023, če ne upoštevamo priseljevanja iz drugih občin in tujine, povečalo za 411. Na drugem mestu po razliki med številom živorojenih otrok in umrlih v tem času je občina Domžale, kjer je pozitiven, in sicer znaša 298.
Medtem se v 149 od skupno 212 občinah soočajo z negativnim naravnim prirastom. V Mariboru je bilo med letoma 2019 in 2023 za 2946 manj rojstev kot smrti, v Murski Soboti za 619, v Celju pa za 591. Negativen naravni prirast v več kot dveh tretjinah občin se odraža tudi na nacionalni ravni: lani smo v Sloveniji zabeležili 4551 več smrti kot rojstev, naravni prirast pa je bil negativen že sedmo leto zapored.
Vendar pa v Sloveniji od leta 2015 beležimo tudi pozitiven selitveni prirast. Lani se je v Slovenijo priselilo 33.939 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 22.411. Selitveni prirast je tako znašal 11.528, kar je nekoliko manj kot leta 2022, ko se je priselilo 14.657 prebivalcev več, kot se jih je odselilo. Po podatkih Sursa je število prebivalcev v Sloveniji zraslo tudi v prvem četrtletju letošnjega leta, in sicer za 760. 1. aprila letos je v Sloveniji tako živelo 2.124.709 prebivalcev, od tega je bilo 9,7 % tujih državljanov.
Prav priseljevanje tujcev oz. priseljevanje iz tujine je razlog, da se prebivalstvo v občinah, kjer se soočajo z negativnim naravnim prirastom ali odselitvami, ne zmanjšuje. Pri obsegu preseljevanja iz tujine pričakovano prednjačijo mestne občine. Med desetimi občinami z najvišjim selitvenim prirastom s tujino je namreč kar osem mestnih: Ljubljana, Maribor Celje, Kranj, Koper, Velenje, Novo Mesto. V Ljubljano se je lani tako iz tujine preselilo 2117 ljudi več kot se jih je izselilo.
Ljubljanska mestna občina je tudi najgosteje poseljena slovenska občina. Tam je po zadnjih podatkih Sursa živelo 1.082 prebivalcev na kvadratni kilometer. Gosto poseljene so tudi sosednje občine, npr. Domžale (523 prebivalcev/km²) Trzin (472 prebivalcev/km²), Škofljica (276 prebivalcev/km²) in Medvode (222 prebivalcev/km²), kar kaže na izrazito centralizacijo. Druga najgosteje poseljena občina v Sloveniji je Maribor s 771 prebivalci/km², tretja pa Izola (568 prebivalcev/km²). Najnižja gostota poselitve je v Občini Solčava, kjer živi let 5 prebivalcev na kvadratni kilometer. Drugo najnižjo gostoto prebivalstva imajo v Bovcu (8 prebivalcev/km²), ki je sicer četrta največja občina v Sloveniji, tretjo pa v Osilnici (9 prebivalcev/km²), kjer je po podatkih SURS iz leta 2022 živelo le 330 prebivalcev in je občina z najmanj prebivalcev v državi.
Povprečna starost prebivalcev v Sloveniji je ob začetku leta znašala 44,2 leta. Pregled po občinah pokaže, da je najnižja povprečna starost občanov v Občini Gorenja vas – Poljane, in sicer 39,8 let. Nižjo povprečno starost od 40 let pa beležijo le še v Občini Komenda. Povprečna starost občanov je najvišja v občinah Šalovci (50,5 let), Hodoš (51,1 leta), Kostel (51,7 let) in Osilnica (53,7 let). Za Slovenijo je sicer značilno, da ima od sredine leta 2003 več starega prebivalstva. Aktualni podatki SURS kažejo, da delež prebivalcev, starih 65 ali več, znaša 21,8 %, delež prebivalcev, mlajših od 35, pa 14,7 %.
