Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) ostro nasprotujejo predlaganemu 42. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), ki ga je Ministrstvo za zdravje posredovalo v javno razpravo 16. septembra. "Predlog v četrtem odstavku 42. člena predvideva ukinitev Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ), kar bi imelo resne posledice za celotno študentsko skupnost v prestolnici. ZDŠ zagotavlja široko paleto preventivnih in kurativnih storitev, kot so splošno zdravstveno varstvo, zobozdravstvo, psihiatrija in ginekologija. Ukinitev bi še dodatno obremenila že tako dolge čakalne vrste in ogrozila zdravstveno oskrbo študentk in študentov, ki prihajajo iz vseh delov Slovenije študirat v Ljubljano ter predstavljajo eno najbolj socialno ranljivih skupin. Brez ZDŠ bi študenti morali iskati zdravniško pomoč bodisi v domačem kraju bodisi v urgentnih ambulantah, kar bi lahko povzročilo dodatne težave v dostopu do nujne oskrbe," navajajo.
"Tovrstnim poskusom ukinitve samostojnega Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani in njegove priključitve Zdravstvenemu domu Ljubljana smo bili priča že v preteklosti, ko je Vlada RS v navezi z Mestno občino Ljubljana leta 2017 skušala izvesti identično pripojitev, kateri smo se na ŠOU v Ljubljani uspešno zoperstavili in Ministrstvu za zdravje predložili več kot 10.000 podpisov študentk in študentov, ki so nasprotovali zaprtju. Pristojni so takrat prisluhnili glasu uporabnikov ZDŠ in pripojitev opustili, začeli pa so se tudi pogovori o priključitvi ZDŠ Univerzi v Ljubljani, s čimer smo soglašali tako predstavniki študentov, kot tudi predstavniki Univerze. Po sedmih letih ZDŠ še vedno ni postal pridružena članica Univerze v Ljubljani, namesto tega pa so pristojni ponovno začeli kovati načrte o njegovi ukinitvi," so še zapisali.
Na ŠOU v Ljubljani od Vlade RS in Ministrstva za zdravje zahtevajo, da se sporni 4. odstavek 42. člena nemudoma umakne iz predloga zakona "in da se vlada začne ukvarjati z ukrepi, ki bi študentski populaciji izboljšali njihov položaj, namesto da ga dodatno poslabšujejo".
Pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so v sporočilu za javnost opozorili, da bi s to potezo ob pomanjkanju zdravnikov družinske medicine v Ljubljani študenti ostali brez primarne zdravstvene oskrbe. Ob tem ZD za študente Univerze v Ljubljani izvaja tudi podporne storitve, kot so zagotavljanje sistematskih pregledov in cepljenja, specializirane za populacijo študentov, so poudarili. Delovanje ZD za študente Univerze v Ljubljani na ŠOS izpostavljajo kot primer dobre prakse, ki ga je treba širiti tudi na druga študijska središča, še posebej v Maribor in v Slovensko Istro. To problematiko na ŠOS izpostavljajo tudi v okviru zakona za urejanje položaja študentov, o čemer vodijo dialog z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Ta je bila po navedbah ŠOS širjenju zdravstvenih dejavnosti v druga študijska središča doslej naklonjena. Zato jih še toliko bolj preseneča napoved pripojitve študentskega ZD k ZD Ljubljana. V obeh študentskih organizacijah so ob tem opozorili, da so se tovrstni poskusi priključitve študentskega zdravstvenega doma k ZD Ljubljana pojavljali že v preteklosti.
"Glede na dosedanje uspešno delo ZD za študente menimo, da argumentov v prid njegovi morebitni priključitvi k ZD Ljubljana ni," so sporočili tudi z Univerze v Ljubljani. Zavzemajo se, da bi ZD za študente prešel pod okrilje ljubljanske univerze. Tak način delovanja študentskih zdravstvenih domov je po njihovih navedbah običajen v drugih državah EU. Hkrati pa bi ob takšni spremembi položaja ZD za študente ta služil tudi kot odlična učna baza za študente ljubljanske medicinske fakultete, so poudarili na Univerzi v Ljubljani. Po njihovih navedbah je Prevolnik Rupel na spomladanskem sestanku tej ideji pokazala naklonjenost, zato na univerzi že pripravljajo izhodišča, kako bi lahko ZD za študente priključili univerzi.
Po neuradnih informacijah STA naj bi sicer na ministrstvu za zdravje sporni del 42. člena umaknili iz predloga novele zakona.
"Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je v javni razpravi, ki je namenjena temu, da vsi deležniki podajo pripombe, mnenja in predloge. Odprti smo za vse predloge in izboljšave, saj želimo pripraviti čim bolj kakovosten zakon. Vse v javni obravnavi prejete pripombe bomo skrbno preučili in smiselno vključili v osnutek novele, ki jo bomo nato posredovali v nadaljnji postopek," so sporočili z ministrstva za zdravje.
