V Pravni mreži za varstvo demokracije so podprli Anuško Podvršič, ki je konec leta 2022, kot še 132.000 drugih oseb, ostala brez osebnega zdravnika. Na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je najprej vložila vlogo, da ji dodelijo osebnega zdravnika. ZZZS je vlogo Podvršič marca lani zavrgel z razlogom, da ne gre za upravno zadevo. Po neuspešni pritožbi na ZZZS je lani na delovno in socialno sodišče vložila tožbo proti zavodu zaradi domnevnega kršenja pravice do izbire osebnega zdravnika. Sodišče je razsodilo, da mora ZZZS o njeni pravici do izbire osebnega zdravnika ponovno odločiti, saj o vlogi sploh ni odločal vsebinsko, ampak jo je zavrgel, sklicujoč se, da ne gre za upravno stvar. ZZZS se je na sodbo pritožil na višje delovno in socialno sodišče. Višje sodišče je 3. julija letos izdalo sodbo, s katero je zavrnilo pritožbo ZZZS in pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da je odločanje o zahtevi za dodelitev osebnega zdravnika upravna zadeva.
Sodišče je v svoji sodbi zapisalo, da gre pri odločanju ZZZS o pravici do izbire osebnega zdravnika za odločanje o upravni zadevi v smislu zakona o splošnem upravnem postopku, saj se s tem uveljavlja pravico s področja obveznega zdravstvenega zavarovanja, o kateri se odloča po pravilih upravnega postopka. Pri pravici do proste izbire osebnega zdravnika gre po stališču višjega sodišča namreč za pravico do zdravstvenih storitev, kritih iz obveznega zavarovanja, kar izhaja iz zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Iz tega zakona pa izhaja tudi, da se za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz obveznega zavarovanja, uporablja določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
Višje sodišče je zato po navedbah mreže odločilo, da mora ZZZS vsebinsko obravnavati zahtevo za dodelitev osebnega zdravnika. S tem je ovrglo dosedanje prepričanje ZZZS, da te pristojnosti nima. Glede tega je višje sodišče po navedbah mreže zapisalo, da je zmotno sklicevanje ZZZS na pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki sicer vsebinske obravnave takšne zahteve ne predvidevajo. S sklicevanjem nanje bi se namreč onemogočilo učinkovito pravno varstvo pravice do zdravstvenega varstva, ki je zagotovljena že z ustavo. Sodišče je zapisalo še, da sistem pravic in v tem okviru tudi njihove omejitve lahko ureja le zakon, ki mora v temelju urediti tudi način uresničevanja teh pravic.
Sodišče je tako zaključilo, da ZZZS ni ravnal po pravilih upravnega postopka, ko je vlogo zavrgel, kar pomeni, da je prvostopenjsko sodišče izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in vrnilo ZZZS v ponovno odločanje, so še sporočili iz Pravne mreže za varstvo demokracije.
