Kot so sporočili na Agenciji RS za okolje (Arso), je bilo v Sloveniji glede na delne in še ne povsem preverjene podatke letošnje meteorološko poletje na državni ravni "izjemno toplo, podpovprečno namočeno in nadpovprečno osončeno." Tudi pri nas smo zabeležili najtoplejše poletje vsaj od leta 1950. Po podatkih Arsa je odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 na državni ravni znašal 2,4 stopinje Celzija.
Kar zadeva višino padavin, je bila ta na državni ravni pod dolgoletnim povprečjem. Kazalnik višine padavin je znašal 92 odstotkov, kar "letošnje poletje uvršča v tretjino najbolj suhih od leta 1950." Na drugi strani je bila glede na primerjalno obdobje 1991–2020 nepresenetljivo nadpovprečna osončenost. Kazalnik osončenosti je znašal 106 odstotkov, kar je deseta najvišja vrednost od leta 1961. "Poletje 2024 je po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin najbliže letu 2019, ki pa je bilo na državni ravni za okrog 0,5 °C hladnejše," so še pojasnili na Arsu.
Najtoplejše poletje v zgodovini meritev
V poletnih mesecih je bila povprečna temperatura zemeljskega površja na severni polobli najvišja doslej in za 0,69 stopinje Celzija višja od povprečja med letoma 1991 in 2020. S tem je presegla dosedanji rekord med junijem in avgustom lani, v danes objavljenem poročilu opozarja Copernicus. Od začetka leta do konca avgusta je bila povprečna globalna temperatura zemeljskega površja za 0,7 stopinje Celzija višja od povprečja med letoma 1991 in 2020, kar je največ v zgodovini v tem obdobju in prav tako topleje kot v enakem obdobju lani.
"Vrsta rekordnih temperatur povečuje verjetnost, da bo leto 2024 najbolj vroče leto v zgodovini. S temperaturami povezani skrajni dogodki, ki smo jih doživeli to poletje, bodo še intenzivnejši in z bolj uničujočimi posledicami za ljudi in planet, če ne bomo nemudoma zmanjšali emisij toplogrednih plinov," je ob objavi meritev C3S opozorila Burgess.
Do konca leta bi se morale povprečne temperature zemeljskega površja znižati za vsaj 0,3 stopinje Celzija, da bi bilo letošnje leto hladnejše od lanskega. Ker se takšno nihanje v zgodovini meritev še ni zgodilo, je vse bolj verjetno, da bo letošnje leto znova najtoplejše v zgodovini meritev. Po podatkih Copernicusa je bilo tudi lansko leto najtoplejše doslej, saj je dvig temperature zemeljskega površja skoraj presegel kritično mejo 1,5 stopinje Celzija. Povprečna temperatura na svetu je bila lani 14,98 stopinje Celzija, kar je bilo za 0,17 stopinje več od prejšnjega najbolj vročega leta 2016. Temperatura zemeljskega površja se je dvignila za 1,48 stopinje nad predindustrijsko referenčno vrednost.
