Šestdnevni sejem

Kmetijsko-živilski sejem Agra: letos so v ospredju ekološki kmeti

Damjana Nemeš
19. 8. 2024, 21.40
Posodobljeno: 15. 10. 2024, 08.21
Deli članek:

Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra bo v Gornji Radgoni potekal med 24. in 29. avgustom, vrata bodo za obiskovalce vsak dan odprta med 9. in 18. uro.

Jure Kljajić
Vsebino sejma so predstavili vodja komerciale Pomurskega sejma Sandra Sedmak, predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, veleposlanik Bolgarije v Sloveniji Krassimir Bojanov in izvršni direktor Pomurskega sejma Boris Nicolas Erjavec (z leve).

Na sejmu, ki bo doživel že 62. ponovitev, se bo predstavilo 1720 razstavljavcev iz 35 sodelujočih držav, neposredno prisotnih držav bo 20, med njimi prvič tudi Gana. Sejem, katerega država partnerica bo tokrat Bolgarija, bo ponujal vrhunsko tehniko, opremo ter sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. Glavni vsebinski in strokovni poudarki bodo na prehranski varnosti, mladih in inovacijah, digitalizaciji in umetni inteligenci v kmetijstvu, na učinkovitem gospodarjenju z gozdovi, prihodnosti podeželja, prilagajanju podnebnim spremembam, varovanju vodnih virov, še posebej pa letos tudi na ekološkem in ohranitvenem kmetijstvu. 

Poleg komercialnih razstav, na katerih bodo ponudniki z vseh celin ponujali inovativne digitalne rešitve, najnovejšo tehnologijo, kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, semena, sadike, sredstva za prehrano in varstvo rastlin, opremo za živilskopredelovalno industrijo in gastronomijo, bo sejemsko dogajanje obogateno s strokovnimi predstavitvami in srečanji. Vodilna institucija pri tem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Druga pomembna institucija, ki bo na sejmu sodelovala šele drugo leto zapored, je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, prisotno bo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor, pa ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Prisotni bodo tudi predstavniki Kmetijskega inštituta Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Zavod za gozdove, Zveza slovenske podeželske mladine ter fakultete s področja kmetijstva, vinarstva, vinogradništva in biosistemskih ved. 

Bobo
Na sejmu bodo ponudniki predstavljali tudi najnovejšo tehnologijo, kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo itd.
Ker bodo tudi letos na sejmu potekale strokovne razstave in predstavitve živali v maneži, so nepogrešljiv del sejma rejske organizacije s področja konjereje, čebelarstva, drobnice, govedoreje, perutnine in prašičereje, pri čemer velja omeniti, da zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge tudi letos razstave prašičev ne bo. 

Novosti sejma

Kot vsako leto so organizatorji sejma pripravili nekaj novosti. Med glavnimi je paviljon Čebelji svet, ki ga je oblikovalo kmetijsko ministrstvo z namenom ozaveščanja javnosti o pomembnosti čebel in drugih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo, zagotavljanje varne preskrbe s hrano v svetu ter večjo kakovost življenja vsakega posameznika. Čebelarska zveza Slovenije, ki si je od leta 2018 lastila paviljon, ga je na osnovi javnega poziva izročila v nadaljnjo uporabo Čebelarski zvezi društev Pomurja in Pomurskemu sejmu, v njem pa bodo obiskovalci lahko s pomočjo posebnih očal spoznavali svet čebel. 

Dreamstime
Obiskovalci bodo lahko obiskali paviljon Čebelji svet in se poučili o pomembnosti čebel za kmetijstvo.
Druga pomembna novost Agre je permakulturni center Pomurskega sejma, kjer bodo potekali vodeni ogledi vrtov, svetovanja, strokovni posveti in delavnice. Omenjeni center odslej povezuje vrt Biotehniške šole Rakičan, vrt Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, ekološki poligon, permakulturno-biodinamični vrt z ekološko hiško iz slamnatih bal, vzorčni čebelnjak z nasadom medovitih rastlin, gozdno-parkovni nasad in povezovalnico podnebnih ciljev oziroma lesen kozolec toplar v vzorčnih sejemskih vrtovih. Še ena od novosti sejma je ekološka kuhinja.

Dreamstime
Zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge tudi letos ne bo razstave prašičev.
Med nagrajenci tudi pomurski čebelarji

Na sejmišču v Gornji Radgoni so predstavili tudi rezultate 23. ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo, ki je potekalo 7. avgusta. Na ocenjevanju je sodelovalo 88 čebelarjev iz Slovenije, Hrvaške in Slovaške, s 142 vzorci medu. Podeljenih je bilo 32 zlatih medalj, 68 srebrnih in 29 bronastih. Podeljen je bil tudi naziv šampion za akacijev med Čebelarstvu Kolar s Ptujske Gore, med prvaki vrste, to je med z najvišjim številom doseženih točk v posamezni vrsti, pa je tudi cvetlični med Čebelarstva Tigeli iz Veržeja. 
Tudi sicer je med dobitniki medalj kar nekaj pomurskih čebelarjev. Bronasto medaljo za akacijev med je prejel Aleš Šrok iz Moravskih Toplic, srebrno medaljo za kostanjev med Andrej Topolnik iz Murske Sobote, srebrne medalje za kostanjev, akacijev in gozdni med Čebelarstvo Kosednar iz Veščice, srebrni medalji za kostanjev in cvetlični med Čebelarstvo Marmed iz Lukavcev, bronasto medaljo za akacijev med Čebelarstvo Tigeli iz Veržeja, bronasto medaljo za akacijev med Čebelarstvo Zemljič iz Boračeve, zlato medaljo za gozdni med in bronasto za akacijev in kostanjev med Darko Časar iz Boreče, srebrno medaljo za akacijev med Dejan Horvat iz Markovcev, srebrno medaljo za kostanjev med Franc Rajh iz Selišč, srebrni medalji za akacijev in lipov med Gregor Šemen iz Lipe, zlato medaljo za akacijev med Jožef Horvat iz Markovcev, srebrno medaljo za akacijev med Martin Rajsar od Svetega Jurija, zlato medaljo za akacijev med in srebrno medaljo za kostanjev med Medene zgodbe Mojce Anzeljc iz Suhega Vrha, bronasti medalji za kostanjev in ajdov med Tomi Kolarič iz Rožičkega Vrha in srebrni medalji za cvetlični in kostanjev med Zdravko Rižnar iz Pristave.