Ukrajinski vojaški vdor v Rusijo je vnovič odprl vprašanje prihodnjih dobav ruskega zemeljskega plina v Evropo. Območje ukrajinske vojaške operacije v ruski regiji Kursk namreč zajema tudi mesto Sudža, kjer je operativna postaja za prenos zemeljskega plina prek Ukrajine v Evropo.
Pred dnevi se je na svetovnem spletu pojavil posnetek ukrajinskih vojakov pred Gazpromovo enoto v Sudži, medtem ko z območja bojevanja prihajajo različne informacije, katera stran trenutno nadzoruje mesto. Čeprav je Evropska unija od začetka vojne v Ukrajini precej zmanjšala uvoz ruskega plina, od tega ostajajo v veliki meri odvisni na Madžarskem, Slovaškem in v Avstriji, od koder večino plina uvozi tudi Slovenija. Uvoz ruskega plina po plinovodih je po podatkih Evropske komisije lani predstavljal še zgolj 8,7 odstotka vsega evropskega plinskega uvoza, skupaj z ruskim utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) pa 14,8 odstotka, medtem ko je še leta 2021 predstavljal več kot 40 odstotkov. Največ zemeljskega plina je lani v EU prišlo iz Norveške (30,3 odstotka) in ZDA (19,4 odstotka).
Se bodo cene plina zvišale?
Konec leta se izteče tudi petletna pogodba med Ukrajino in Rusijo za prenos zemeljskega plina v Evropo, ki je Ukrajinci ne nameravajo podaljšati. Bi lahko to ogrozilo evropsko oskrbo? »Ukrajinska stran že dalj časa ponavlja, da pogodbe ne namerava podaljšati, bo pa morebitnim evropskim interesentom pomagala pri prevzemu ruskega plina na ukrajinsko-ruski meji in tranzitu v Evropo. Ali bo tranzit dejansko prekinjen, je seveda nemogoče napovedati,« so za Večer pojasnili pri Geoplinu, največjem slovenskem dobavitelju, kjer dodajajo, da bo morala v primeru prekinitve tranzita Evropa trenutne količine ustrezno nadomestiti, predvidoma s severa in juga.
Spremembe bi po oceni Geoplina najverjetneje močneje vplivale na cenovno volatilnost manj likvidnih trgovalnih točk: »Predvsem avstrijskega VTP, kljub dejstvu, da Avstrija sicer pospešeno spreminja strukturo svojih dobavnih virov.« Trenutne vojaške operacije v bližini ukrajinske vstopne točke Sudža bi v primeru eskalacije in posledično motenj v transportu prek omenjene točke opisani učinek prinesle nekaj mesecev prej, še ocenjujejo v Geoplinu.
Borzne cene plina na referenčni nizozemski borzi TTF sicer počasi naraščajo že od februarja, v dneh po ukrajinskem vdoru v Rusijo pa so dosegle najvišjo letošnjo vrednost, 40 evrov za megavatno uro. Do včeraj se je cena spustila na 39 evrov za megavatno uro.
Je plinska oskrba Evrope in Slovenije ogrožena?
Pri operaterju slovenskega prenosnega plinskega sistema, družbi Plinovodi, pojasnjujejo, da je v preteklosti tranzit plina iz Rusije prek Ukrajine potekal po dveh večjih krakih oziroma transportnih smereh – Sudža in Sohranovka: »Od ruske zasedbe mejne kompresorske postaje Sohranovka v maju 2022 se tranzit ruskega plina izvaja samo za količine, ki vstopajo v Ukrajino prek mejne postaje Sudža.« V Plinovodih še navajajo, da že nekaj mesecev spremljajo ruske tranzitne količine prek Sudže na stabilni ravni 40 milijonov kubičnih metrov na dan. »V zadnjih dneh se je pretok prek Sudže sicer nekoliko zmanjšal, vendar skladno z zmanjšanimi nominacijami dobaviteljev plina. Glede tlačnih ravni na ruski strani trenutno ni novih poročanih posebnosti.«
Če bi se morebiti prekinil transport plina tudi prek mejne točke Sudža, pravijo, da bi to pomenilo prekinitev tranzita ruskega plina čez Ukrajino v Evropo. Ruski plin sicer prihaja v Evropo tudi po plinovodu Turški tok do držav jugovzhodne Evrope, zlasti v Srbijo in tudi na Madžarsko, dodajajo. Kot še navajajo, simulacije združenja evropskih operaterjev za plin ENTSOG glede morebitne popolne prekinitve tranzitnih poti ruskega plina prek Ukrajine v Evropo kažejo ob zadostni napolnjenosti skladišč plina (90 odstotkov in več) ustrezno visoko razpoložljivost evropske plinske infrastrukture za zagotavljanje plina odjemalcem znotraj EU tudi pozimi iz drugih virov. Že zdaj pa so evropska skladišča zemeljskega plina 86-odstotno napolnjena.
»V zadnjem obdobju so se razmere na plinskem trgu zelo spremenile in Evropa ter predvsem tudi Slovenija ni več tako močno odvisna od dobav plina iz Rusije. Prepričani smo, da bodo dobavitelji plina, ki oskrbujejo odjemalce v Sloveniji, tudi ob morebitnih novih zaostrovanjih na rusko-ukrajinski meji oskrbeli Slovenijo z želenimi količinami plina in bi bilaSlovenija tudi v primeru prekinitve ruske dobave prek Ukrajine nemoteno oskrbovana,« so še zapisali v Plinovodih.
Ruski plin danes kupujemo od drugih
Po podatkih iz poročila o stanju v energetiki v letu 2023, ki so ga pripravili na Agenciji za energijo, se je Slovenija lani še vedno pretežno oskrbovala s plinom iz Avstrije, od koder je dobila 68,3 odstotka uvoženih količin plina, medtem ko je bilo 28,3 odstotka uvoženega plina iz Alžirije, poroča Večer. »Agencija sicer spremlja količino uvoženega zemeljskega plina za domačo porabo, vendar pri tem ne sledi viru plina do proizvodnje. Slovenski trgovci oziroma dobavitelji veliko večino zemeljskega plina res kupijo na plinskem vozlišču v Avstriji, vendar je znano, da je na tem vozlišču prevladoval plin, ki je tja prispel iz Rusije,« so še zapisali v poročilu.
Slovenija si medtem prizadeva za krepitev sodelovanja z Alžirijo, kjer je konec maja letos, ko je severnoafriško državo obiskal predsednik vlade Robert Golob, odprla tudi veleposlaništvo. Tako je bil ob priložnosti podpisan tudi amandma k pogodbi o prodaji plina med Geoplinom in alžirsko energetsko družbo Sonatrach, s katerim se bodo količine dobavljenega plina povečale na 500 milijonov kubičnih metrov letno, medtem ko je prvotna pogodba predvidevala dobavo 300 milijonov kubičnih metrov letno. V prihodnje bo tako lahko Slovenija z alžirskim plinom pokrila več kot polovico svojih letnih potreb po tem energentu. Lanska poraba plina v Sloveniji je znašala okoli 830 milijonov kubičnih metrov. Slovenija že od lani plina ne dobiva več neposredno od ruskega Gazproma, s katerim je Geoplin pogodbo prekinil leta 2022.
Prejšnji mesec sta v sklopu obiska ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra v Azerbajdžanu direktor Geoplina Simon Urbancl in predsednik azerbajdžanske naftne družbe Socar Rovshan Najaf podpisala memorandum o sodelovanju, na podlagi katerega je v začetku avgusta Geoplin že sklenil prvi posel o dobavi zemeljskega plina s Socarjem, a podrobnosti posla niso razkrili.
