"Ugrizi kač niso tako redki. Se pa ne spomnim, da bi že kdaj obravnavali tako potencialno nevaren ugriz. Vse kače niso enako strupene. Tukaj gre za vrsto kače, ki je zelo strupena in je lahko tudi življenjsko nevarna," je povedal urgentni zdravnik dr. Andrej Hohnec, ki je v torek zdravil vodjo mariborskega Akvarija-terarija Branka Kolarja, potem ko ga je med delom v terariju ugriznila izjemno strupena stepska klopotača.
Kaj točno se je zgodilo, še vedno ni povsem jasno. V Javnem holdingu Maribor, pod katerega sodi Akvarij-terarij, so povedali le, da ga je kača ugriznila ob redni dnevni oskrbi, kot smo že poročali, in da je žival pod nadzorom in ne predstavlja nobene nevarnosti za okolico.
Kolar je, kot kaže, v tej nesreči imel tudi nekaj sreče, utrpel je le blažjo zastrupitev, danes je bil tako že odpuščen iz bolnišnice, je povedal predstojnik Centra za toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, dr. Miran Brvar. "Tak ugriz je lahko smrten. V tem primeru je bolnik hitro poiskal zdravniško pomoč in dobil protistrup. Potekalo je brez zapletov, zato je imel le oteklino prsta in spodnjega dela podlakti, ne pa tudi drugih znakov zastrupitve. Imel je srečo, ker je imel le en ugriz, kača ga je v bistvu zgrešila in ni spustila veliko strupa," je pojasnil Brvar.
Tretji ugriz klopotače
V Ljubljani obravnavajo pet do deset ugrizov strupenih kač letno, ko ljudje potrebujejo zdravljenje s protistrupom. Letos so jih do sedaj zdravili pet. Običajno gre za ugrize modrasa in gada, vsakih nekaj let pa tudi za kakšno eksotično kačo, ki jih imajo ljudje doma kot hišne ljubljenčke.
Doslej so v Ljubljani obravnavali tri primere ugriza klopotače. V prejšnjem primeru je šlo za veliko hujši potek, takrat so bolnika morali tudi kirurško zdraviti, ker je nastal tako imenovani utesnitveni sindrom, morali so mu celo amputirati prst.
Zdravljenje po ugrizu kače lahko poteka tudi več tednov. "Ob ugrizu kače najprej počakamo. Če se znotraj dveh ur ne pojavi oteklina roke ali noge, gre lahko za ugriz nestrupene kače ali pa kača med ugrizom ni spustila strupa. Če pa se v dveh urah pojavi oteklina, zdravimo s protistrupom. Oteklina se lahko začne širiti proti večjemu sklepu - kolenu ali komolcu. Tisti, ki imajo le majhno oteklino, ne potrebujejo protistrupa," je še razložil Brvar. Pove, da so ugrizi kače lahko usodnejši pri otrocih, in spomni, da so na Hrvaškem imeli tudi smrtni primer, ko je dojenčka ugriznil modras.
Tudi protistrup za črne vdove
V Ljubljani imajo v zalogi tri protistrupe za eksotične kače - enega za severnoameriške, klopotače in suličarke, drugega za afriške kače - kobre in gade, pa serum proti avstralskim kačam, tajpanom. Te serume imajo na voljo za enodnevno zdravljenje, če je potreba večja, pa bi protistrup uvozili iz tujine, večje količine imajo denimo v Münchnu. Imajo pa v Ljubljani tudi protistrup za pike črne vdove. Ti pajki sicer ne živijo pri nas, so pa prisotni na Hrvaškem.
Brvar je pojasnil tudi, kaj protistrup pravzaprav sploh je: "To so protitelesa, ki jih dobijo tako, da živalim, običajno ovcam ali konjem, vbrizgajo strup kače. Te živali proizvedejo protitelesa, ki jih nato izolirajo iz njihove krvi ter jih prečistijo in ustrezno obdelajo. Zdravljenje s protistrupom lahko ima tudi neželene učinke in alergijske reakcije, teh se bojimo, a na srečo se pri nas to še ni zgodilo."
V Mariboru protistrup za modrasa in gada
V UKC Ljubljana so Kolarja morali prepeljati, ker v mariborskem UKC ni na voljo protistrupa za klopotače. "Imamo serum za modrasa in za gada - torej za te prostoživeče kače pri nas. Za redke vrste kač pa v Mariboru protistrupa nimamo, ta je na voljo v UKC Ljubljana in tudi na kakšni drugi lokaciji pri zbiralcih kač," je pojasnil Hohnec.
"Morda bo treba razmisliti, ali je v prihodnosti dobro imeti tudi ta serum pri nas, vprašanje pa, ali je to smiselno. Ni vedno smotrno vsepovsod zagotavljati vsega, treba je resurse dobro razporediti tako, da je največja korist," je še razmišljal Hohnec o morebitni večji zalogi protistrupov tudi v UKC Maribor. Kot je povedal Brvar, so ti protistrupi sicer zelo dragi in imajo kratek rok trajanja.
Glede vožnje bolnika v Ljubljano se je porodilo tudi nekaj polemike, ker ga tja niso prepeljali s helikopterjem. Hohnec pojasnjuje, zakaj so se odločili za reševalno vozilo: "Helikopter je dobra možnost in je velikokrat odločilen. Je pa treba vedno pogledati na celotno situacijo - dogodek, stanje bolnika in potrebne ukrepe. Pri tem gospodu je bilo ocenjeno, da je v njegovo največjo korist najhitrejša možnost prevoz z reševalnim vozilom. Bili smo zelo hitri, transport z rešilcem je tudi zaradi slovenske policije, ki nas je spremljala in pomagala usmerjati promet, trajal manj kot eno uro. Tukaj bistvene prednosti helikopter ne bi pomenil. Ne bi spremenil niti ukrepanja niti načina zdravljenja ali kakršnihkoli posledic za gospoda. Glede na slab sistem, ki ga imamo, helikopterska pomoč včasih ne pomeni prednosti."
