Državni statistični urad je ob mednarodnem dnevu navedel, da so se mladi v Sloveniji lani odselili od staršev povprečno pri 29,1 leta starosti. Pri višji starosti so se odselili le v šestih državah EU. Najvišja povprečna starost ob odselitvi je bila na Hrvaškem, kjer je znašala 31,8 leta, najnižja pa na Finskem, kjer je znašala 21,4 leta.
V Sloveniji je lani s starši živelo 60,4 odstotka mladih v starosti od 18 do 34 let. To je bilo za dobrih 44 odstotnih točk več kot na Finskem, po drugi strani pa za dobrih 16 odstotnih točk manj kot na Hrvaškem.
Na začetku leta 2024 je bilo v Sloveniji za 29,3 % manj mladih (15–29 let) kot ob osamosvojitvi. Skoraj polovica prebivalcev, starih 20–24 let, je bila lani vključena v terciarno izobraževanje. Stopnji delovne aktivnosti in brezposelnosti med mladimi (15–24 let) sta bili nižji od povprečja EU.
Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku tega leta največji v osrednjeslovenski (17,2 %), najmanjši pa v pomurski regiji (12,5 %). Med državami članicami EU je bil lani najvišji na Cipru (19,8 %), najnižji pa v Bolgariji (13,2 %). Slovenija spada med države z nižjim deležem mlade populacije, lani je poleg Bolgarije manj mladih imela še Latvija (14,5 %); povprečje v EU je bilo 16,2 %.
Skoraj polovica mladih v terciarnem izobraževanju
V terciarno izobraževanje je bilo leta 2022 vključenih več kot 47 odstotkov prebivalcev, starih od 20 do 24 let. V EU je imela večji delež le še Grčija, kjer je znašal dobrih 52 odstotkov. Tudi pri drugih kazalnikih s področja izobraževanja se je Slovenija dobro odrezala. Tako je bilo lani med starimi od 15 do 29 let 7,8 odstotka takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjše deleže so izmerili le še na Malti, Švedskem in Nizozemskem.
Slovenija se tudi v povezavi z zgodnjo opustitvijo izobraževanja med članicami EU uvršča med tiste z najnižjimi deleži. Pri tem kazalniku merijo delež starih od 18 do 24 let s končano največ osnovno šolo, ki niso vpisani v nadaljnje izobraževanje. Naša država se je lani s 5,4-odstotnim deležem uvrstila na peto mesto. Najnižji delež so imeli na Hrvaškem, najvišjega pa v Romuniji.
Terciarno izobraževanje je lani pri nas uspešno končalo 16.629 oseb. Med moškimi največji delež predstavljajo tisti, ki so diplomirali na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Med ženskami pa največji delež predstavljajo tiste, ki so diplomirale na področju poslovnih in upravnih ved ter prava.
Med diplomanti več žensk
Lani je terciarno izobraževanje v Sloveniji uspešno zaključilo 16.629 oseb. Žensk je bilo 59,7 %, moških pa 40,3 %. Največji delež moških je diplomiral na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva, medtem ko je bil med diplomantkami delež največji na področju poslovnih in upravnih ved ter prava.
Stopnji delovne aktivnosti in brezposelnosti nižji od povprečja EU
Med mladimi (15–24 let) v Sloveniji je bila lani stopnja delovne aktivnosti 32,6-odstotna, kar je bilo nekoliko pod povprečjem EU, ki znaša 35,2 %. Najvišjo so izmerili na Nizozemskem, najnižjo pa v Grčiji. Tudi stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji je bila nižja od povprečja EU. Najnižja je bila v Nemčiji ), najvišja pa v Španiji.
Po registrskih virih je bilo decembra lani v Sloveniji 941.292 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 135.533 mladih (15–29 let) – 61,6 % moških in 38,4 % žensk. Največ mladih moških, več kot 32-odstotkov je opravljalo enega izmed poklicev za neindustrijski način dela, največ mladih žensk malo manj kot 30-odstotkov, pa je bilo strokovnjakinj.
Povprečna mesečna neto plača mladih (15–24 let) je bila oktobra lani za 27,9 % nižja od povprečne plače vseh zaposlenih. Največjo razliko je bilo zaznati pri terciarno izobraženih, najmanjšo pa pri osebah z največ osnovnošolsko izobrazbo.
Delež prebivajočih v lastniških stanovanjih najmanjši med mladimi
Leta 2021 je 82,8 % prebivalcev Slovenije živelo v lastniških, 7,7 % v najemnih in 9,5 % v uporabniških stanovanjih. V slednjih nihče od stanovalcev ni niti lastnik niti najemnik; stanovanje je lahko npr. v lasti sorodnikov, prijateljev ipd. Delež prebivalcev, živečih v lastniških stanovanjih, je bil največji med starejšimi (70 let ali več), najmanjši pa med mladimi v starostni skupini 20–29 let, saj je večji delež kot pri preostalih skupinah prebivalcev živel v uporabniških in najemnih stanovanjih.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
