Predstavitev pred odborom

Tomaža Vesela za kandidata za evropskega komisarja podprli tudi na pristojnem odboru

Simon Rosc
8. 8. 2024, 12.01
Posodobljeno: 8. 8. 2024, 14.20
Deli članek:

Tomaž Vesel se je kot edini kandidat za slovenskega evropskega komisarja danes predstavil pristojnemu odboru državnega zbora. Mnenje odbora za vlado sicer ni obvezujoče, a za kandidata tudi ta odločitev pomeni dobro popotnico. Odbor je Vesela podprl.

Sašo Švigelj
Tomaž Vesel pred parlamentarnim odborom za zadeve Evropske unije.

Nekdanji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po poročanju Svet24TV svojo predstavitev pred parlamentarnim odborom za zadeve Evropske unije pričel z besedami obžalovanja. Žal mu je namreč , da »predstavitev ne poteka v obdobju, ko bi bil znan vsaj nek nabor resorjev, ki bi jih lahko prevzel.« Vesel se je sicer zavezal k redni udeležbi na tem odboru in drugih pomembnih telesih, pri čemer se bo zavzemal za odprto komunikacijo z vsemi političnimi akterji, predvsem z evropskimi poslanci. Želi si tudi čimprejšnjega srečanja z njimi.

Vesel se je obenem dotaknil vprašanja neodvisnosti, ki je po njegovih besedah tudi privedla do sodelovanja v številnih mednarodnih organizacijah. Meni, da morajo biti odločitve v korist ljudi in jim jih je treba razložiti, sicer tudi neodvisnost ne pomeni nič.

Poudaril je, da ima kot kandidat različne izkušnje iz javnega sektorja, med zadnjimi tudi izkušnjo iz zasebnega sektorja, kjer deluje sedaj. V povezavi s tem je prepričan, da bi s to izkušnjo bolje deloval tudi kot predsednik računskega sodišča. Vesel je sicer izrazil pomisleke glede postopka izbire evropskih komisarjev, saj se mora v Sloveniji pristojnemu odboru predstaviti še preden je jasno, kateri resor bo na koncu pripadal slovenskemu kandidatu.

Vsebinska razmišljanja

Po mnenju Vesela je Afrika geostrateško izjemnega pomena.

Pričakovanja do naslednje Komisije so velika, marsikaj bi lahko storili bolje, je poudaril ter izpostavil problematičnost konkurenčnosti evropskega gospodarskega prostora. Evropsko unijo pestijo »odvisnost od dobav, nelojalna konkurenca, pomanjkanje delovne sile, počasni tehnološki zaostanek, ki si ga moramo priznati.« Po besedah Vesela »nimamo tehnoloških velikanov, ki imajo prodorne tehnologije, ki bodo aktualne naslednjih pet do deset let. Imamo veliko startupov, ni pa pomembnih podjetij. Ključno vprašanje je, kaj se bo naredilo za inovacije.«

Pa zeleni prehod? To je ključno vprašanje, je poudaril. Po njegovem mnenju so globalno to močne zamisli, a je izvedba vprašljiva, obenem razburja javnost. »Verjetno je to eno najtežjih področij EU. Podnebne spremembe so dejstvo,« je poudaril ter obenem dodal, da mora biti odgovor nanje premišljen in uravnotežen. »Cene ne morejo plačati samo kmetje in končni uporabniki.«

Vesel je pred odborom izpostavil še eno temo, o kateri se po njegovih besedah skoraj ne govori. Gre za debirokratizacijo EU, za »skoraj nepregledni pravni sistem, ki obremenjuje podjetja, birokratski zapleti, počasno izdajanje dovoljenj dušijo gospodarstvo.« Meni, da je na tem področju nujno spremeniti zakonodajo, kar bo »enormno delo za celotno Komisijo. Če bi pri tem lahko sodeloval, bi mi bilo zadovoljstvo.«

Omenil je še zdravstveno unijo, ki se napoveduje, ki pa ne bo namesto držav rešila zdravstvenih težav. »Je edina možnost za zmanjšanje odvisnosti pri preskrbi z zdravili in pripomočki. Poenotenje je pomembno, tudi zaradi skupnega boja proti najbolj razširjenim boleznim.«

Kot nujno je izpostavil še revizijo direktiv javnega naročanja, kjer je treba utemeljiti prednost evropski proizvodnji in inovacijam. »To bi lahko bila marsikatera gospodarska priložnost za evropska podjetja.«

Vesel je na drugi strani pohvalil napoved reševanja stanovanjske politike na ravni EU, ker so »očitno vse članice kolapsirale oziroma je odpovedal trg.« Tudi napovedan boj z revščino se mu zdi pomembna in več kot potrebna tema. Kar zadeva migracije, še eno področje, ki pri ljudeh povzroča veliko skrbi, zagovarja premišljeno izvajanje zakonitih migracij na podlagi potreb in bolj strogo regulacijo nezakonitih migracij. To bo po njegovem mnenju treba udejanjiti.

Evropskega proračuna se v predstavitvi ni posebej dotaknil. Kot je namreč pojasnil, se zaveda, da gre za področje, ki pripada večjim državam, čeprav ima sam tudi tukaj veliko idej. Po njegovih besedah je evropski proračun v delu nepregleden in potreben reforme. »Evropska unija je pred izjemnim izzivom. Naslednjih pet let bo ključnih,« je poudaril v zaključku ter dodal še, da je njegova »osebna motivacija« ta, da lahko »vse, kar sem se naučil, na tem mestu najbolje udejanjim.«

Po Veselu je spregovoril poslanec Gibanja Svobode in podpredsednik odbora Lenart Žavbi, ki je prav tako poudaril predvsem problematičnost samega postopka izbire komisarjev. Kandidat za komisarja se mora namreč odboru predstaviti še preden v Bruslju odločijo, kateri resor bo v rokah posameznih kandidatov. Posledično je »predstavitev takšna, kakršna je lahko.« Žavbi je navrgel še, da »supermana,« ki bi bil tako politično kot strokovno suveren na vseh 27 resorjih, ni.

Prejel tudi podporo odbora

Odbor DZ za zadeve EU je danes po predstavitvi in zaslišanju Veselovo kandidaturo podprl z devetimi glasovi za in šestimi vzdržanimi. Proti ni glasoval noben član odbora. Pričakovano so ga podprli člani odbora iz koalicijskih vrst, ki so v razpravi poudarjali predvsem njegove kompetence na področju poznavanja proračuna. V opozicijskih SDS in NSi so se glasovanja vzdržali, poroča STA. Tudi slednji Veselu kompetenc niso oporekali, pozdravili so tudi to, da se je Vesel še pred odborom predstavil vsem političnim strankam.