Premier Robert Golob in ministri so kandidaturo Tomaža Vesela za slovenskega evropskega komisarja na seji pred dvema tednoma potrdili soglasno. Da je bila odločitev lahka, priča tudi dejstvo, da je bila seja, ki jo je ob odsotnosti Goloba vodil podpredsednik vlade Matej Arčon, izjemno kratka. Trajala je zgolj nekaj minut, toliko, da so »popili kavo,« je takrat pojasnil Arčon.
Če se sta se koalicijski partnerici SD in Levica na začetku aprila, ko so Vesela kot kandidata nekoliko presenetljivo predstavili na festivalu Gibanja Svoboda, odzvali nekoliko zadržano, pa je že v naslednjih tednih postalo jasno, da kandidatu ne nasprotujeta. Vse dvome o podpori so po pogovoru z Veselom pred evropskimi volitvami razblinili tako v SD kot Levici.
Koalicijska podpora ni vprašljiva
Vesel se bo jutri predstavil pred parlamentarnim odborom za zadeve Evropske unije. Podpora poslancev koalicijskih strank ni vprašljiva, medtem ko v obeh opozicijskih strankah po srečanju niso izrazili izrecnega nasprotovanja njegovi kandidaturi, a bodo z izrekanjem o podpori počakali do njegove predstavitve v DZ.
V SDS so Veselu postavili številna vprašanja, šli so čez mogoče 15 resorjev, ki bi morebiti lahko bili v prid Sloveniji, je po poročanju STA danes po srečanju s komisarskim kandidatom dejal poslanec SDS Franc Breznik, ki sicer tudi predseduje odboru DZ za zadeve Evropske unije. A si po njegovih besedah ne delajo utvar, da bi Slovenija dobila enega najmočnejših resorjev, saj te tradicionalno pripadejo ustanovnim članicam EU.
Čeprav Vesela v NSi za zdaj ne podpirajo, so se po tem, ko bo znano, kateri resor bo Slovenija dobila, in po Veselovi predstavitvi v Bruslju o morebitni podpori pripravljeni še enkrat pogovoriti, je poročala TV Slovenija.
Mnenje pristojnega odbora državnega zbora za vlado sicer ni zavezujoče, a ga v skladu z zakonodajo mora pridobiti, nato lahko vlada njegovo kandidaturo pošlje v Bruselj. Kljub temu Vesel načrtuje, da se bo, če ne prej, s predstavniki strank SDS pogovoril vsaj pred zaslišanjem pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta. Kot je nedavno poudaril glede svojega dela na računskem sodišču, je treba ločiti »profesionalnost od osebnih razmerij. Opravljal sem funkcijo, na kateri nisi smel biti tiho, ko si imel dokaze, da je nekaj vprašljivo. Te funkcije ne moreš opravljati učinkovito na način, da si tiho.«
Kandidate sicer še pred zaslišanji v Evropskem parlamentu, ki bodo morda šele oktobra, v Bruslju čaka pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Še vedno je odprto vprašanje resorja, ki bi lahko pripadel Sloveniji. Znano je, da okoli resorjev poteka tudi nekaj barantanja, obljube ne nazadnje padajo najmanj med burnim povolilnim oblikovanjem koalicije. Von der Leynovi se je po letošnjih evropskih volitvah uspelo obdržati na oblasti, a je to gotovo imelo svojo ceno. Vesel je že pojasnil, katere so njegove preference, vključno s področji proračuna, administracije, širitve in demokratične ureditve EU, a ni nujno, da bodo ti resorji na mizi.
»Imam določene osebne preference, nekaj, kar me bolj ali manj zanima, ampak teh področij je zelo veliko. Hotel sem samo to povedati, da mislim, da je med vrsticami precej jasno razbrati, da se bo Evropska komisija nekoliko reformirala, kar zadeva same resorje. Tu bo kar nekaj priložnosti za Slovenijo. In pa, treba je upoštevati realnost neke politične aritmetike, ki ji je pravzaprav odgovor samo v pisarni predsednice Evropske komisije,« je v pogovoru za MMC konec julija, potem ko ga je vlada potrdila za komisarskega kandidata, povedal Tomaž Vesel.
Znano je sicer, da bi morala Slovenija tako kot druge države članice EU v Bruselj poslati imena tako kandidata kot kandidatke, takšna je bila vsaj želja von der Leynove. A v slovenski vladi poudarjajo, da je odločitev o kandidatu v izključni pristojnosti posamezne države članice. Golob je tako poudaril, da bo Slovenija vztrajala pri enem kandidatu, ki je »dovolj kompetenten in verodostojen«. Da so s kandidaturo »zadovoljni, saj gre za kandidata, ki je zelo kompetenten, verodostojen in ima tudi široko politično podporo«, je pred tedni poudaril tudi Arčon.
Predsednica imena kandidatov zbira do konca meseca
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen imena kandidatov sicer zbira do konca avgusta, čeprav bo pogovore s posameznimi kandidati začela že pred tem. Tudi druge članice so do zdaj predlagale le po enega kandidata, pri čemer je za zdaj med predlaganimi kandidati pet žensk in 11 moških. Kandidature lahko pozneje še zavrnejo pristojni odbori Evropskega parlamenta, v vsakem primeru pa bi lahko nova Komisija po potrditvi v Evropskem parlamentu mandat nastopila proti koncu leta.
