Vpogled v proizvodnjo in porabo vseh virov energije, priključenih na elektroenergetsko omrežje v Sloveniji, nam lahko veliko pove. Tako grafični prikaz med drugim vsebuje podatke o proizvodnji sončnih, vetrnih, hidroelektrarn in malih hidroelektrarn tako na prenosnem kot na distribucijskem omrežju. »Hkrati so prikazani podatki o trenutni instalirani moči sončnih elektrarn in odjemu na ravni posameznega elektrodistribucijskega podjetja ter delež ocenjene porabe energije iz obnovljivih virov na ravni Slovenije. Gre za prvi spletni prikaz podatkov blizu realnega časa, podatki se osvežujejo v 15-minutnih intervalih, kar ne temelji zgolj na ocenah,« so povedali v Elesu.
Razpršeni viri elektrike
Slovenija je svojo prvo elektrarno dobila že leta 1883, le štiri leta po Edisonovem izumu žarnice. Prva žarnica pri nas naj bi zasvetila v Mariboru, parni mlin podjetja Karl Scherbaum pa je z elektriko oskrboval 36 žarnic. Prvo električno luč so sicer v Ljubljani dobili šele leta 1898. Prvo večjo hidroelektrarno so postavili leta 1915 v Završnici na Gorenjskem, delovala je kar 90 let, tri leta kasneje pa so zgradili tudi hidroelektrarno Fala.
Slovenija se z elektriko oskrbuje iz dokaj razpršenih virov, ki so posejani po celotnem območju države, vse skupaj pa je, kot pravijo na Elesu, rezultat zapletenega zalednega procesa, ki temelji na zajemu množice podatkov elektrarn, ki jih vsakih 15 minut tej družbi posredujejo elektrodistribucijska podjetja. Pri nas se torej lahko zanesemo na kar 12 različnih virov, od jedrske elektrarne v Krškem, hidroelektrarn pa vse do termoelektrarn na premog ali lignit, vetrnih in sončnih elektrarn.
A že hiter pogled na deleže, ki jih dnevno prispevajo viri, nam daje vedeti, da se v Sloveniji brez jedrske energije, hidroelektrarn in premoga res ne moremo ogreti. Jedrska elektrarna, ki 24 ur na dan deluje s povsem nespremenjeno močjo, prispeva kar do 40 odstotkov energije celoten dan. To je delež, katerega dolgotrajni izpad bi si Slovenija zelo težko privoščila, že ob remontih morajo distributerji dobro organizirati vso mrežo in nabavo, da tega odjemalci ne opazijo.
Hidroelektrarne – teh je pri nas kar 51, večina spada med tako imenovane manjše, večjih je »le« 27 – prispevajo okoli 30 odstotkov elektrike, pri čemer avstrijska hidroelektrarna Golica ob Dravi odvaja deset megavatov moči v Slovenijo.
Termoelektrarn je v Sloveniji šest, najmočnejša je šoštanjska, in prispevajo (s premogom ali lignitom) okoli 20 odstotkov elektrike, s »pogonom« na plin pa dva ali tri odstotke. Sonce, v katero toliko verjamejo tisti, ki vidijo tovrstno energijo kot eno vodilnih v prihodnosti, zagotovi nekaj več kot 10 do 15 odstotkov dnevne elektrike, vsi preostali obnovljivi in neobnovljivi viri, mednje lahko prištejemo veter in še kaj, pa so po prispevku skorajda zanemarljivi.
Sonce za zdaj še ne zmore veliko
Sonce še ni vir, na katerega bi se lahko kar tako zanesli; približno ob šestih zjutraj začenjajo sončne elektrarne pošiljati elektriko v omrežje in vrh dosežejo med 12. in 13. uro, nato pa do večera njihova učinkovitost spet pada in ob 20. uri bolj ali manj ugasne. Kako bi se potem lahko še zanesli na vir, ki je na voljo le omejen del dneva?
Vseeno delež elektrike, ki ga prispeva sonce, zelo počasi narašča, ker narašča tudi število sončnih elektrarn v Sloveniji. Januarja so jih na Elesu našteli 49.092, junija jih je bilo že 55.695. Od teh je individualnih seveda daleč največ, junija jih je bilo 50.710.
Na splošno delež obnovljivih virov pri proizvodnji elektrike v Sloveniji letos presega 50 odstotkov, glede na letne čase pa se je letos od januarja, ko je bil 37-odstoten, povečal na skoraj 75 odstotkov v juniju. Če upoštevamo vse nizkoogljične vire, pa ti pri nas proizvedejo kar 93 odstotkov vse elektrike. Res je, da ko je sončna elektrika na vrhu moči, te elektrarne proizvedejo več elektrike kot hidro- ali termoelektrarne, a morajo potem, v času sončnega »nedelovanja«, prav te nadoknaditi izpad.
Proizvedemo več, kot potrebujemo, več izvozimo kot uvozimo
Zanimiva je tudi distribucija elektrike iz Slovenije in v državo. Večinoma k nam prihaja elektrika iz Avstrije, oddajamo pa jo v Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Sicer se številke spreminjajo iz dneva v dan, a okvirno lahko rečemo, da proizvedemo več elektrike, kot je porabimo, razmerje med uvozom in izvozom pa je ena proti tri.
Kot že omenjeno, se poraba letos od januarja dejansko zmanjšuje. Januarja je bila skupna poraba elektrike 1115 megavatnih ur, junija pa le še 743,6 megavatne ure. Med največjimi odjemalci je Elektro Ljubljana z več kot tretjino vse porabljene elektrike letos, sledijo Maribor (ta porabi pol manj kot Ljubljan), Celje, Primorska in Gorenjska.
