Pri mreži polnilnic Gremo na elektriko so pred nekaj meseci uvedli možnost t.i. eko polnjenja po nižji tarifi. Namesto cene 0,35 evra/kWh je eko polnjenje ugodnejše, stane 0,22 evra/kWh, kar je le približno dvakratna cena »točenja« domače elektrike (če nimate sončne elektrarne). Poanta je v fleksibilnosti. Kadar omrežje ni obremenjeno in cene elektrike niso previsoke, vozilo polni s polno močjo, torej z 0,22 ali 0,11 kWh, v času konic pa sistem moč polnjenja prilagodi. Praksa kaže, da so »eko« polnilnice, takšnih je 72 v Sloveniji, bolj zasedene od navadnih, dražjih – logično.
Pri Petrolu ne bodo uvedli takšnega načina, saj, kot so nam povedali, želijo »uporabnikom zagotoviti polno moč, ki jo omogočata omrežje in polnilna postaja.« To ne pomeni, da se ne bodo približali uporabniku. Ker trendi kažejo na upad cene električne energije na trgu, načrtujejo prilagoditve cen za počasno (AC) in hitro (DC) polnjenje v bližnji prihodnosti. »Čeprav točnih številk še ne moremo razkriti, bomo cenik storitev prilagodili v skladu s temi spremembami,« so nam povedali.
In kaj še, kakšne spremembe oz. novosti pripravljate glede polnilnic, smo drezali dalje. Postavili bodo plačilne terminale pri novih hitrih (DC) polnilnih postajah z močjo nad 43 kW. To pomeni, da bo lahko uporabnik plačeval polnjenje neposredno na stebričku s plačilnim terminalom, tik ob polnilnih postajah, brez predhodne registracije, brez mučenja z aplikacijami in vnašanjem podatkov. Druga novost, ki se nam zdi nekoliko manj vabljiva: »Prav tako bomo v bližnji prihodnosti na naših prodajnih mestih, kjer so polnilne postaje, uvedli možnost priložnostnega polnjenja. Uporabniki bodo lahko na blagajni prodajnega mesta kupili vnaprej določeno količino kWh za polnjenje, osebje na prodajnem mestu pa bo uporabniku nato zagnalo polnjenje električnega vozila.«
Na koncu smo našo največjo energetsko družbo podražili še z maržami za goriva. Želijo si namreč, da vlada marže, ki so najnižje v EU, ne bi več omejevala. Lahko to vpliva na t.i. zeleni prehod družbe, smo jim vrgli kost? »Zaradi omejenih marž imamo manj sredstev za vlaganje v inovacije in razvoj na področju elektromobilnosti ter v projekte, povezane z zelenim prehodom. Če želimo biti konkurenčni in izpolniti svoje obveznosti v okviru evropskega zelenega dogovora, potrebujemo bodisi višjo dovoljeno maržo bodisi odpravo regulacije. To bi nam omogočilo pridobitev zadostnih finančnih virov za naložbe v nove tehnologije in trajnostne rešitve,« so sporočili.
