Leta 2023 se je v Sloveniji rodilo 8677 dečkov in 8312 deklic. V primerjavi z letom 2022 je bilo rojstev za 3,6 odstotka oziroma 638 manj, v 102-letni zgodovini spremljanja tega podatka pa najmanj doslej. Na 1000 prebivalcev se je rodilo osem otrok, najmanj od leta 1922, so objavili na Statističnem uradu RS (Surs).
Zadnjih pet let, od 2019, se povprečne starosti mater ob rojstvu otroka (neodvisno od tega, katerega otroka po vrsti so rodile) niso spremenile. Ženske so v povprečju rodile pri starosti 31,1 leta. Tiste, ki so lani rodile prvič, pa so imele 29,7 leta. To sta sicer najvišji vrednosti po drugi svetovni vojni. Sorazmerno največ otrok so rodile matere v starosti med 28 in 30 let.
Celotna stopnja rodnosti je za leto 2023 znašala 1,51, kar je najmanj po letu 2009. Približno polovica (47 odstotkov) rojenih otrok je bila prvorojencev, 38 odstotkov pa drugorojencev. Matere, ki so rodile drugega otroka, so bile v povprečju dve leti starejše od tistih, ki so rodile prvič. 7383 otrok se je rodilo v zakonski zvezi, 9606 (56,5 odstotka) otrok pa neporočenim materam. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta).
Matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke, so lani rodile 2807 oziroma 16,5 odstotka otrok. Največ jih je imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine (48 odstotkov) in Kosova (21 odstotkov). Državljank drugih članic EU je bilo devet odstotkov, največ državljank Hrvaške. Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so imele v povprečju 29,4 leta in so bile dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,4 leta). Enako je bilo tudi v prejšnjih dveh letih. Približno četrtina otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je dobila državljanstvo Slovenije, ki ga je prejela po očetu.
Na dan se je rodilo v povprečju 47 otrok (eden manj kot leto prej). Med koncem tedna se je v povprečju rodilo 37 otrok, kar je 10 manj kot lani, od ponedeljka do petka pa 50. Največ otrok se je rodilo v petek, 12. maja (72), najmanj pa v nedeljo, 17. decembra (24). Osnovni kazalniki o rojenih se med statističnimi regijami precej razlikujejo. Najmanj otrok na 1000 prebivalcev je bilo lani rojenih v obalno-kraški statistični regiji (6,6), največ pa v jugovzhodni Sloveniji (9,5). Slednja je že več let na vrhu po rodnosti.
Matere v jugovzhodni Sloveniji in v koroški regiji so bile ob rojstvu prvega otroka v povprečju najmlajše (28,4 leta). Najstarejše ob rojstvu prvega otroka so bile v obalno-kraški regiji (30,7 leta). Starost 30 let so v povprečju dosegle ali presegle še v primorsko-notranjski, goriški in osrednjeslovenski regiji. Naravni prirast je v Sloveniji negativen od leta 2017, saj od takrat vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Na letni ravni je v 2023 znašal -4551 prebivalcev oziroma -2,1 na 1000 prebivalcev, kar je tretja najbolj izrazita negativna vrednost po letu 1945. Naravni prirast je bil lani negativen v vseh mesecih. Januar in december sta bila meseca z največjim presežkom umrlih nad rojenimi (-800 in -868 prebivalcev).
Največ novorojenih dečkov, in sicer 198 (2,3 odstotka), je lani dobilo ime Luka. Z izjemo leta 2021 je to najpogostejše ime že 23 let. Pogosta imena so bila tudi Nik, Filip, Jakob in Mark. Od navedenih se je le ime Nik pojavilo šele v 60. letih prejšnjega stoletja, preostala imena najdemo tudi med starejšimi generacijami prebivalcev Slovenije. Starši so lani dečkom dali 1327 različnih imen, 776 (58 odstotkov) jih je bilo izbranih le za enega novorojenčka. Lani je največ novorojenk ponovno dobilo ime Ema. Tako so starši poimenovali 180 (2,2 odstotka) deklic. Ema je med deklicami, rojenimi med letoma 2011 in 2023, največkrat dodeljeno ime.
Med peterico najbolj priljubljenih dekliških imen leta 2023 spadajo še imena Hana, Zala, Mia in Julija. Imeni Zala in Mia sta se med današnjimi prebivalkami pojavili v 40. letih prejšnjega stoletja. Med 1294 različnimi dekliškimi imeni jih je bilo unikatnih 769 (59 odstotka), še kažejo podatki Sursa.
