Kako otroku pomagati, da se sooči s svojimi strahovi
Strah je temeljno čustvo, ki ga doživljamo vse od rojstva. Kadar je tako velik, da nas povsem ohromi, pa postane škodljiv in ga je treba čim prej razrešiti.
Vsak otrok se kdaj boji in po navadi so njegovi strahovi utemeljeni. Med drugim in šestim letom starosti pa nastopi obdobje, ko je teh strahov precej več kot sicer, zato je pomembno, da takrat odrasli k otroku pristopimo primerno in se z njim o strahovih pogovorimo. Otroke je predvsem strah, da bi ostali sami, občutijo pa tudi druge strahove, denimo pred vrtcem, šolo, naravnimi nesrečami, sosedovim kužkom, kačami in pajki ali »pošastjo« pod posteljo.
Strahovi so lahko tudi resnejši, recimo kadar jih je strah ločitve staršev, njihove smrti, nasilja, zlorabe ali osamljenosti. Takrat potrebujejo ob sebi odraslo osebo, ob kateri se počutijo varne, in predvsem usmerjen pogovor, ki bo strahove omilil ter navsezadnje razrešil. Prav gotovo pa je nujno, da take strahove ljubeče prestrežemo, ublažimo in otroke pred njimi tudi zaščitimo.
Kako otroci pokažejo, da jih je strah
Dojenčki svoje strahove izkazujejo skozi jok, malčki, ki že znajo govoriti in se sporazumevati, pa nam bodo, če jih je strah, to najverjetneje tudi povedali in nam o tem zaupali. Večji otroci lahko v želji, da bi bili pred nami videti samostojni in pogumni, poskusijo svoje strahove prikriti.
Zato je pomembno, da otroku namenimo veliko časa, in kadar smo z njim, kvalitetno preživimo ta čas, se družimo, igramo in pogovarjamo ter mu predvsem damo občutek, da je v naši družbi varen. Pazite, da otrokovih strahov nikdar ne podcenjujete in se iz njih ne norčujete. Vsekakor pa njegovih strahov ne uporabljajte pri vzgojnih ukrepih in mu z njimi ne grozite. To lahko namreč pusti velike posledice, ki segajo celo v obdobje odraslosti.
Kako otroka soočiti s strahovi
Malčkom je najprimerneje pomagati z igro ali sproščujočo dejavnostjo. Naši najmlajši namreč včasih zelo radi odkrito spregovorijo, če si zanje vzamemo dovolj časa in uporabimo kanček domišljije. Tako lahko na primer s pomočjo otrokove najljubše igračke ali risanega junaka izveste, kaj ga pesti, o čem razmišlja in kakšni so njegovi strahovi. Malčki namreč mnogokrat raje ubesedijo svoj strah in o njem pripovedujejo svoji plišasti igrački ali skozi igro, kakor pa če jih preprosto posedemo predse in se z njimi poskušamo resno pogovoriti.
Na voljo so nam tudi različna literarna dela, na primer otroške slikanice, ki ponazarjajo marsikateri otroški strah, kot so strah pred grmenjem, strah pred pajki in kačami ali temo. Hkrati nam tovrstna literarna dela ponujajo odgovore, kako se znebiti določenega strahu, in svetujejo, kako ga predstaviti, da je v otroških očeh potem videti manjši.
Strahovi se vedno zmanjšajo, če čutimo varno in ljubečo bližino nekoga, ki ga imamo radi in mu zaupamo. Pomembno pa je tudi, da otroka spodbujamo pri iskanju rešitev, saj mu bo to pomagalo povrniti občutek nadzora in varnosti. Zato so slikanice s tovrstno tematiko idealno čtivo tako za malčke kot njihove starše in jim lahko ob večerih predstavljajo odlično družbo.
Strah staršev bo prešel na otroka
Seveda, otrok je kot majhna spužva. Počutje staršev zaznava in vpija z vsem telesom. Kadar je starše nečesa strah, to pomeni, da znotraj sebe niso na varnem. To otrok zaznava, saj je od varnosti, ki jo dobi od svojih staršev, odvisno njegovo preživetje. Če je starše nečesa strah, bo tega najverjetneje strah tudi otroka, saj občutek nevarnosti zlahka poveže z (zunanjim) dejavnikom, na primer s sosedovim kosmatincem, če se starši ob njem obnašajo negotovo.
Starši naj bodo previdni tudi pri svojih trditvah, na primer: »Skrbi me, da …« Če otroci pogosto poslušajo izjave, prepojene s strahom, bodo nanj še bolj pozorni, toliko bolj prestrašeni, svet okoli njih pa bo postal nevaren kraj. Dobro je, da starši poslušajo tudi sebe: kaj govorijo, katera sporočila predajajo otrokom.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
