Svetovni trendi kažejo, da poskušajo ljudje živeti vse bolj zdravo, zato je vse več turistov aktivnih med dopustom. Pohodništvo, kolesarjenje, smučanje, golf, vse to so aktivnosti, ki zahtevajo ustrezno urejenost na vseh področjih. A kolesarstvo je vseeno precej širše zastavljen način mobilnosti. V Sloveniji postaja zato vse pomembnejše, vse več je kolesarskih poti, razvito je tako cestno kot gorsko kolesarjenje.
Zgledi vlečejo, kolesarjev je vse več
Trend kolesarjenja je v vzponu, svoje naredijo tudi uspehi slovenskih profesionalnih kolesarjev, a temu mora nujno slediti tudi namensko prilagojena infrastruktura. Ta pa ne pomeni le označenih kolesarskih stez ali poti, ampak tudi kakovost cest, saj se s kolesom dejansko lahko zapeljemo tako rekoč povsod, razen seveda po cestah, rezerviranih za motorna vozila ali v naravi.
Slovenci imamo s kolesi dolgoletno skupno zgodovino. Dolgo so predstavljala enega redkih dosegljivih načinov mobilnosti, a že podatek, da naj bi bilo pri nas okoli 1,2 milijona koles pri dobrih dveh milijonih prebivalcev, pove veliko.
Po podatkih Sursa smo leta 2021 opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. In 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kar je nekoliko več kot leta 2017, ko je ta delež znašal 1,5 odstotka. Približno dve tretjini poti, opravljenih s kolesom, je bilo krajših od pet kilometrov.
Od približno 204 tisoč poti, ki smo jih opravili s kolesom, je bil namen pri nekaj manj kot polovici (44 odstotkov) prosti čas. Te poti so bile v povprečju dolge 10 kilometrov in so trajale skoraj 40 minut.
Nekoč jih veliko ni znalo voziti kolesa
Zdaj že otroci v osnovni šoli opravljajo tečaj vožnje s kolesom, zato večina Slovencev obvlada vožnjo, še leta 1957 pa je le 44 odstotkov učencev v prvih štirih razredih osnovne šole znalo voziti kolo (dečki 48 in deklice 40 odstotkov).
Kot pravijo na STO, je kolesarjenje kot turistična ponudba razdeljeno na podprodukte, zato se pri ponudbi osredotočajo na specifične skupine oziroma podzvrsti in ne na kolesarjenje na splošno.
Cestno kolesarjenje je mogoče po omrežju lokalnih asfaltiranih cest v kombinaciji z asfaltiranimi kolesarskimi potmi, ki so smiselne povezane v destinacijske kolesarske poti. Te poti so namenjene posebnim (specialkam) cestnim kolesom. Pri treking ali daljinskem kolesarjenju kolesarji uporabljajo omrežje asfaltiranih in makadamskih cest ter poljskih poti in so del večetapnih daljinskih kolesarskih poti. Za ta namen je najbolje uporabiti kolo ali e-kolo s sprednjim vzmetenjem.
Tako imenovani gravel biking ali »makadamkanje« je namenjeno vožnji po omrežju makadamskih ali gozdnih cest in kolovozov, uporabiti pa je dobro namensko »gravel« kolo. Trails in bike park ali enoslednice in kolesarski parki se izvaja po omrežju enoslednih poti, ki imajo urejen status. »Poudarek je na spustu po tovrstnih poteh. Za vzpon so na voljo druge ceste in poti ali žičnica,« dodajajo v združenju Slovenia Outdoor. Za te namene je najbolj optimalno posebno kolo ali e-kolo s polnim vzmetenjem. Družinsko kolesarjenje je eden od načinov skupnega preživljanja prostega časa po omrežju kolesarskih poti, ki so v celoti odmaknjene od glavnih prometnic in so smiselno povezane. Glavni poudarek je na varnosti in relativno majhnih vzponih ter spustih. Najbolje je uporabiti klasično kolo ali e-kolo s sedežem ali prikolico. Otroci imajo kolesa brez vzmetenja in lahko tudi brez prestav.
Da bi vsak izbral optimalno pot po svojih željah, lahko kolesarji uporabijo interaktivno kolesarsko karto Slovenije, kjer so opisi in navedbe dolžin kolesarskih poti, najdete pa jo na portalu Slovenia.info.
Vse več nesreč
Če je na cestah vse več kolesarjev, je posledično tudi več nesreč z njihovo udeležbo. To opažajo tudi na policiji, kjer pravijo, da je bilo leta 2018 v prometnih nesrečah udeleženih 1269 kolesarjev, leta 2023 pa 1507. »Leta 2023 je v teh nesrečah umrlo osem kolesarjev, 237 je bilo hudo telesno poškodovanih in 1062 lahko telesno poškodovanih. Letos je bilo do 19. maja 2024 v prometnih nesrečah udeleženih 329 kolesarjev, od tega se jih je 38 hudo telesno poškodovalo in 238 lahko telesno poškodovalo,« so povedali na policiji.
Opažajo tudi, da na urbanih področjih kolesarji vse pogosteje ne upoštevajo predpisov. Za kolesarje namreč veljajo enaka pravila kot za ostale voznike, od vožnje v napačno smer, vožnje v rdečo luč, uporaba ustreznih površin, vožnja pod vplivom alkohola do uporabe mobilnega telefona in še bi lahko naštevali. »Vožnjo koles v naravnem okolju ureja zakona o ohranjanju narave. Leta 2023 na policiji nismo ugotovili kršitev tega zakona pri kolesarjih,« pravijo na policiji.
