Vlada je nedavno presenetila s predlogom nove uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri se drobnoprodajne cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva ter kurilnega olja na servisih zunaj avtocest ne bi več določale na 14 dni, ampak na 28 dni. Nova uredba bi začela veljati 18. junija.
Predlog je poskrbel za razburjenje. Zaskrbljeni so v nacionalnem naftno-plinskem komiteju Svetovnega naftnega sveta in Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kjer menijo, da je v Sloveniji skrajni čas za nadaljevanje deregulacije cen goriv, saj razlogov za regulacijo ni več. »Predlog ne vsebuje potrebnih strokovnih analiz in obrazložitev, ki jih za tovrstne ukrepe zahteva zakon o kontroli cen. Ob tem dodatno poslabšuje položaj trgovcev z naftnimi derivati, ki jih že zdaj bremeni veljavna vladna uredba, ki omejuje najvišje dovoljene marže pri prodaji pogonskih goriv,« so izpostavili v TZS.
Varčevanja pri stroških dela
Nezadovoljni so tudi pri Petrolu, tako v vodstvu kot tudi med zaposlenimi. Delavski predstavniki v Petrolu v imenu zaposlenih poudarjajo, da bodo zaradi nepremišljenih odločitev največjo ceno plačali zaposleni in njihove družine. Lahko bi prišlo celo do odpuščanja, saj, kot pravijo, »marže pri naftnih derivatih namreč ne pokrivajo stroškov poslovanja in so skoraj trikrat nižje od povprečja EU. Stroški podjetja rastejo, marže pa se nižajo, tu ni logike.« Že zdaj se kažejo posledice pri »varčevanju na stroških dela in upočasnitvi razvojnih projektov.« Zato opozarjajo, da zadnji vladni predlog »ogroža rentabilno poslovanje podjetja in socialno varnost zaposlenih ter njihovih družin.«
Marža le pet odstotkov končne maloprodajne cene
Naftni trgovci so nad vladnim predlogom ogorčeni. Trdijo, da bo predlagana nova uredba še zaostrila negativne učinke regulacije cen na poslovanje. V Petrolu so celo podali oceno, da glede na tržne razmere regulacija ni več potrebna, v primeru njenega podaljšanja pa si želijo dvig dovoljenih marž na evropsko povprečje. Trenutno so marže pri nas najnižje v EU, opozarjajo. Nizke marže in omejitev cen se krepko poznajo pri poslovnih rezultatih Petrola.
Ob tem pojasnjujejo, da marža naftnih trgovcev predstavlja le pet odstotkov v strukturi končne maloprodajne cene, medtem ko davki in dajatve predstavljajo več kot 50 odstotkov končne cene in so se v zadnjem obdobju občutno povečali. »V zadnjem letu in pol so se dajatve, ki jih pobere država, zvišale za skoraj 30 odstotkov, marže pa so se znižale za več kot 20 odstotkov. To pomeni, da je vpliv marže trgovcev na končno ceno za potrošnike minimalen in da država od prodanega litra goriva zasluži vedno več, Petrol pa vedno manj,« so zapisali. Torej, če bi v zadnjem predlogu, odpravili vsaj regulacijo, ki ohranja najvišjo dovoljeno višino marže na nezadostni ravni, pa je niso. Tudi zato se sprašujejo: »Komu je v interesu zmanjševanje vrednosti podjetja, ali se mar pripravlja teren za morebitno prodajo Petrola?«
Cene regulirajo le tri države v EU
Delavski predstavniki v Petrolu so prepričani, da »ukrep regulacije ne temelji na strokovni podlagi, saj razmere na trgu ne zahtevajo več ukrepov kontrole cen.« Poleg tega postopki sprejemanja uredb potekajo brez obravnave Sveta za cene, ki ga zakonodaja predvideva kot ključnega udeleženca pri določanju ukrepov kontrole cen. »Naj ob tem omenimo,« izpostavljajo, »da cene goriv znotraj Evropske unije poleg Slovenije regulirata samo še dve državi, kar pove svoje o gospodarskem okolju v Sloveniji.« Na koncu opozarjajo še, da »tovrstni ukrepi omejujejo možnost investicije v zeleno tranzicijo, ki bi morala biti ena od prioritet slovenske in evropske politike. Dodatne uredbe za pospeševanje biogoriv povečujejo stroške, ki niso upoštevani v izračunu za določitev marže. Omejitev marž je neutemeljen in škodljiv ukrep, ki povečuje tveganje stabilne oskrbe trga.«
Zaradi vsega naštetega predlagajo, naj v vladi razmislijo o utemeljenosti tega predloga. Obenem pozivajo k odpravi škodljive regulacije, ki ogroža poslovanje podjetja, s tem pa tudi varnost delovnih mest v Petrolu.
