V zadnjih mesecih so se in se še bodo po državi odprli številni novi domovi, ki so bili zgrajeni tudi ob pomoči evropskih sredstev in države. Glavno vprašanje pri vseh pa ostaja enako kot pri obstoječih domovih. Kje najti kader? Pa ne le iz zdravstvene stroke, vedno večje je tudi povpraševanje po dietnih kuharjih, ki bi jih lahko na trgu dela iskali s svetilko pri belem dnevu.
Pred kratkim smo že poročali, da so v Domu starejših Na Fari na Prevaljah po več mesecih iskanja dietnega kuharja obupali in našli drugo rešitev. Glavni obrok kosila bo pripravljal zunanji izvajalec. V Domu starejših Na Fari so po navedbah direktorice Helene Bezjak Burjak v preteklem letu že čutili pomanjkanje kadra zaradi odhajanja zaposlenih v druga delovna okolja, vendar so, kot pravi, še uspeli zaposliti nove delavce. "V letošnjem letu pa žal tudi naš dom spada v vse večjo skupino domov po Sloveniji, kjer imamo zaskrbljujoče stanje glede števila zaposlenih, ki odhajajo v druga delovna okolja, kjer so pogoji za delo mogoče manj zahtevni, pa za opravljeno delo dobijo vsaj enako plačilo, če ne celo večjega, delovni čas pa je bolj ugoden," je v začetku maja za Novice svet 24 dejala direktorica Doma starejših Na Fari.
V Kranju zasedene vse postelje, kadra pa primanjkuje
V Domu upokojencev Kranj, kjer prebiva 214 stanovalcev, imajo trenutno vse kapacitete zasedene in nimajo proste postelje, vendar tudi pri njih ne teče vse gladko. "Da, tudi v našem domu se soočamo s kadrovsko stisko, predvsem zaradi upokojevanja delavcev na področju zdravstvene nege, ki jih žal ne uspemo nadomestiti. Kadrovsko stisko rešujemo predvsem s posluževanjem tudi drugih oblik občasnega dela kot je študentsko delo, upokojensko delo, s sklepanjem podjemnih pogodb z delavci, ki delajo tudi v drugem podjetju. Zaposlenim omogočamo tudi financiranje šolnin za pridobitev ustrezne izobrazbe," so navedli v Domu upokojencev Kranj, kjer se prav tako srečujejo s težavami pri zaposlovanju delavcev v kuhinji.
"Že nekaj let je poklic dietnega kuharja izrazito deficitaren poklic. Zato v našem domu financiramo šolnine za pridobitev poklica gastronomski hotelir (kuhar). Vsa hrana, tudi dietna prehrana se dnevno sveže pripravlja v domski kuhinji. Trudijo se, da je hrana vsakodnevno ne samo sveže, tudi okusno pripravljena. Kljub kadrovski stiski enkrat tedensko se v domu speče domače pecivo," so pojasnili. Ob tem menijo, da se ljudje za delo v njihovem domu ne odločajo zaradi neugodnega delovnega časa, saj morajo zagotoviti 24 urno zdravstveno negovalno oskrbo, težavnosti dela in nizkega dohodka. "V prvi vrsti te mora delo s starostniki veseliti, zato za delo s starostniki tudi ni primerna vsaka oseba. Za takšno delo je potrebna velika mera empatičnosti, enostavno moraš imeti rad stare ljudi," so dodali.
"Za zaposlitev v našem domu se trudimo motivirati dijake in študente, ki tekom šolanja opravljajo prakso v našem domu ter študente, ki opravljajo delo preko študentskega servisa. Trenutno smo se povezali tudi z agencijo z zaposlovanjem tujcev, ki nam bo pomagala predvsem pri pridobivanju dovoljen za delo v Sloveniji," še pravijo v Domu upokojencev Kranj.
V pomoč tudi delavci iz tujine, zanje organizirajo tečaj slovenščine kar v domu
Delavci iz tujine, ki že delajo v domu starejših v Kranju, so k njim prišli predvsem iz Bosne in Hercegovine. "Problem znanja slovenščine smo reševali tudi z organiziranjem tečaja slovenskega jezika v domu, kar se je pokazalo kot dobra praksa. Zaradi razgibanega delovnega časa se delavke niso mogle udeleževati tečajev slovenskega jezika. Kot velika prednost se je pokazalo tudi to, da je Zbornica zdravstvene in babiške nege pričela z izvajanjem preizkusov iz slovenskega strokovnega jezika, saj je poudarek na stroki. Seveda pa bomo veseli tudi osebja iz drugih držav. Vendar bomo morali poleg birokratskih preprek, s katerimi se srečujejo tujci (delovna dovoljenja, nostrifikacija diplome, slovenski jezik) in višini plače razmišljati tudi o reševanju njihovega stanovanjskega problema in še čem. Skratka ponuditi jim bomo morali dobre pogoje za delo in življenje, da se bodo odločili za delo v Sloveniji," so odgovorili iz Doma upokojencev Kranj.
Brez tujcev bi oddelke v novomeškem domu starejših občanov že zapirali
S kadrovsko stisko in vse večjimi stroški obratovanja se spoprijema tudi Dom starejših občanov Novo mesto, ki skupaj z začasnimi namestitvami in dnevnim varstvom skrbi za 375 oseb. V DSO Novo mesto, v katerem je zaposlenih 230 oseb, za zdaj vsaj oddelkov še ne zapirajo, kot se dogaja že marsikje po Sloveniji, ne morejo pa odpirati novih. Najbolj pa jih žalosti, kot pravi direktorica doma Mateja Jerič, da bi lahko sprejeli več starostnikov, saj je prostora dovolj, nimajo pa delavcev, ki bi skrbeli za stanovalce. Največje pomanjkanje je pri bolničarjih, zdravstvenih tehnikih in kuharjih. Težavo rešujejo tudi z zaposlovanjem delavcev iz tujine.
"Skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami, zlasti z Območnim združenjem Rdečega križa Novo mesto in Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, smo uspešni pri zaposlovanju tujcev. Vsakih pridnih rok, ne glede na nacionalno in etnično pripadnost, smo zelo veseli," pravi Jeričeva. Če so leta 2022 tujci med njihovimi na novo zaposlenimi predstavljali še 23 odstotkov, so leta 2023 predstavljali že 48 odstotkov vseh novih zaposlenih, letos pa bo ta številka še višja. Prihajajo iz BiH, Srbije, Kosova, Kolumbije, Romunije, Ukrajine, Moldavije, Hrvaške, Rusije in Venezuele. V domu jim nudijo 40-urni tečaj slovenskega jezika, v sodelovanju s srednjo zdravstveno šolo pa bo mogoče teh ur v prihodnosti še več, o čemer smo že poročali tukaj.
Na novo zgrajen dom v Pivki že več kot leto dni prazen
S podobnimi, če ne celo večjimi težavami kot na Prevaljah, v Novem mestu in v Kranju, se soočajo tudi v Družbi SeneCura, ki v Sloveniji upravlja s sedmimi domovi za ostarele: Vojnik, Maribor, Radenci, Hoče–Slivnica, Žiri, Komenda in Pivka. Proste kapacitete imajo v SeneCura Domu za starejše občane Komenda, kjer je 24 praznih postelj, v Žireh, kjer je trenutno šest praznih postelj, ter v Pivki, kjer je dom še prazen.
"Dom v Pivki, ki ima sicer kapaciteto 64 postelj, namreč še ni začel obratovati, saj trenutno še nimamo dovolj zdravstvenih tehnikov in diplomiranih medicinskih sester, da bi lahko začeli z zaposlovanjem ostalih kadrov (bolničarjev in drugih kadrov v oskrbi) ter nato začeli s postopkom sprejema prvih stanovalcev," je v teh dneh za Novice Svet 24 pojasnila Sanda M. Gavranovič, operativna direktorica SeneCura za Slovenijo in Hrvaško.
Ob tem dodaja, da se s pomanjkanjem kadra srečujejo prav vsi slovenski domovi za starejše občane, ki izzive rešujejo na različne načine. "Menim, da se posamezniki za delo v domovih za starejše občane ne odločajo iz številnih različnih razlogov, med njimi izstopata želja po osemurnem delovniku od ponedeljka do petka ter višja plača. V domovih za starejše delo poteka tudi čez vikend in ob praznikih, saj je potrebno pokriti delovne procese vse dni in ure v tednu, torej 24/7, kar je za marsikoga prenaporno. Že dolgo opozarjamo o preobremenjenosti naših odličnih zaposlenih in potrebi po povečanju kadrovskih normativov v zdravstveni negi, a žal posluha za naša opozorila s strani pristojnih ni. Posledično tudi ni kadra za delo. Pomemben dejavnik so kot omenjeno tudi plače zaposlenih," pravi.
Dotaknila se je tudi izkušnje z nedavnega kariernega sejma, ki se je odvijal v Ljubljani. "Beležili smo ogromno obiska, vendar so udeleženci iskali samo 'podpis' za potrebe Zavoda RS za zaposlovanje. Njihove besede so bile, da se jim ne splača delati, saj bi izgubili vse subvencije, ki jih dobijo od države. Ob vsem tem se tako soočamo tudi z izzivom, kako motivirati naše obstoječe zaposlene," je pojasnila.
Država jim ne prisluhne, zadeve se odvijajo prepočasi
"Želeli bi izpostaviti, da je stanje alarmantno in zadeva vse, ki smo del tega sistema. Stanje se bo izboljšalo samo s korenitimi spremembami. Zato pristojne in odgovorne pozivamo, da naj prisluhnejo stroki ter sprejmejo nujno potrebne in pomembne odločitve. Glede kadrovske problematike smo veliko rešitev in predlogov že večkrat podali pristojnim organom, od predlogov za višje plače in višje kadrovske normative do nadomeščanj, fleksibilnejše zakonodaje, lažje priprave kronične terapije s strani lekarne ter ureditve hitrejših postopkov pri zaposlovanju tujcev. Posluha ni, hkrati se zadeve odvijajo prepočasi," so kritični v Družbi SeneCura, s sedežem na Dunaju, ki poleg Avstrije upravlja z zdravstvenimi in negovalnimi ustanovami v Sloveniji, na Češkem in Hrvaškem.
Problematika pomanjkanja kadra v domovih za starejše ima dolgo brado
Na kadrovsko krizo v socialnovarstvenih zavodih, ki se je v zadnjih dveh letih samo še poglobila, pa po besedah sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisa Sahernika že več kot deset let opozarja tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije.
"S pomanjkanjem delavcev se danes sooča večina članov Skupnosti, posamezni domovi za starejše pa so zaradi pomanjkanja delavcev že morali zmanjšati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem oddelkov ali pa so omejili sprejeme na uporabnike, ki so še pokretni in ne potrebujejo večjega obsega storitev. Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom za starejše v Sloveniji. Gre za skrajen ukrep, vendar se mu ni mogoče izogniti, če želijo v domu zaščititi obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotoviti varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego," pojasnjuje Sahernik.
Skupnost je, kot je dejal, pristojnim predlagala sprejem različnih ukrepov, ki so bili delno vključeni v predlog Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZNURK), ki je bil pripravljen že oktobra lani. "Kljub nujnosti hitrega ukrepanja pri reševanju kadrovske problematike je predlog zakona že od konca januarja v medresorskem usklajevanju na vladi. A tudi z ukrepi, ki jih vsebuje ZNURK, ne bo mogoče rešiti kadrovske krize, saj manjkata dva ključna: dvig plač in vzporedno povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije," še pravijo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije
"Zaradi zmanjšanega števila oseb, ki postajajo delovno aktivni, bi morala biti delovna mesta v socialnem varstvu privlačnejša, da bi mlade prepričala k odločitvi za delo v tem plemenitem poklicu. A zaradi boljših pogojev, ki jih lahko ponudijo v drugih dejavnostih, smo pri tem vse manj uspešni in nazadujemo. Nujno potrebujemo boljše vrednotenje vseh delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu, od čistilke do direktorja, in odpraviti plačna nesorazmerja, ki so zelo nestimulativna," so prepričani v skupnosti.
Ministrstvo: Težave bomo rešili z ukrepi v novem zakonu
Ob vsem tem na ministrstvu pravijo, da so ravno za reševanje kadrovske problematike predvideni ukrepi v Zakonu o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe namenjeni podpori manjšim obremenitvam zaposlenih (npr. z uvedbo novih tehnologij in pripomočkov pri delu), zagotavljanju sredstev za usposabljanja in izobraževanja za pridobitev pogojev, potrebnih za zasedbo delovnih mest pri izvajalcu socialnovarstvene storitve ali dolgotrajne oskrbe (npr. sredstva za štipendiranje dijakov in študentov in za šolnine zaposlenih), krepitvi prostovoljstva na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe (ker lahko pomembno prispeva k višji socialni vključenosti uporabnikov storitev in višji kakovosti njihovega življenja, posredno pa vključevanje prostovoljcev lahko tudi zmanjšuje obremenitve zaposlenih).
"Predlog ZNUKR vključuje tudi ukrepe v podporo zaposlovanju tujcev, saj se zavedamo, da je bazen delavcev (zlasti tistih z zdravstveno izobrazbo) v Sloveniji prazen. Kot govori sam naslov zakona, želimo z ukrepi izboljšati kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe," napovedujejo pri Ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer se strinjajo, da morajo delavci za takšno delo prejeti ustrezno plačilo.
"Vsekakor se strinjamo, da je zaposlene v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi treba ustrezno plačati za delo, ki ga opravljajo, zlasti upoštevajoč, da je njihovo delo psihično in fizično naporno ter ne nazadnje tudi izjemno odgovorno, saj zagotavljajo storitve oziroma potrebno oskrbo osebam ranljivih skupin prebivalstva, večinoma osebam s številnimi kroničnimi boleznimi oziroma osebam, ki so v velikem obsegu odvisne od pomoči zaposlenih," so dodali.
Na vprašanje glede zapiranja kuhinj v domovih za starejše so odgovorili, da ima večina domov svojo kuhinjo in sami pripravljajo obroke. Domovi, ki imajo manjše enote, pa prehrano pripravljajo v matičnih enotah in jo dostavljajo v te manjše enote. S podatki o tem, koliko domov dostavlja hrano od drugod, na pristojnem ministrstvu ne razpolagajo.
