Nadzemni del zbiralnice je lično oblikovan večji stebriček, ki ima režo, skozi katero uporabniki odlagajo odpadke. Čeprav podzemne zbiralnice niso idealna rešitev, saj brezvestneži ob stebričkih puščajo tudi cele vreče odpadkov ali pa reže zamašijo s prevelikimi kosi odpada, jih v mestih, kjer jih imajo, ocenjujejo kot zelo dobrodošle.
Največ podzemnih zbiralnic je v prestolnici. Nameščati so jih začeli leta 2007, so povedali v javnem podjetju Voka Snaga. »Do zdaj smo devet tisoč klasičnih zabojnikov nadomestili s podzemnimi zbiralnicami na več kot 80 lokacijah, s tem pa močno izboljšali kakovost življenja in prometno varnost,« poudarjajo v Voki Snagi.
»Podzemne zbiralnice praznimo manj pogosto kot klasične zabojnike, zato se smetarsko vozilo na lokaciji ne ustavlja tako pogosto kot pri klasičnih zabojnikih. Čeprav so podzemne zbiralnice v primerjavi s klasičnimi za nekatere uporabnike bolj oddaljene in vzamejo več časa za odlaganje odpadkov, smo z njimi dosegli boljše higienske razmere, uredili težave s pogosto menjavo poškodovanih zabojnikov in z dostopnostjo zbirnih mest sprostili javne površine. Podzemne zbiralnice so se izkazale kot učinkovit del sistema ravnanja z odpadki. Vsako leto vgradimo po tri nove sete v središču mesta. Ob začetku projekta (2007) smo skupaj z Mestno občino (MO) Ljubljana določili smiselno območje, kjer bo zbiranje komunalnih odpadkov v podzemnih zbiralnicah predstavljalo učinkovito rešitev. To je območje mestnega središča. Mikrolokacijo določimo na podlagi terenskih ogledov in jo uskladimo s soglasodajalci, pristojnimi mestnimi oddelki in Zavodom za varstvo kulturne dediščine.«
Večja prostornina, manj smradu in glodavcev
Tudi Celjani so s podzemnimi zbiralnicami zadovoljni. »Ena od najopaznejših prednosti je estetski vidik. Ker so odpadki pod zemljo, je manj neprijetnih vonjav in manj možnosti za razmnoževanje glodavcev. Njihova prednost je veliko večja prostornina kot pri klasičnih zabojnikih, zaradi česar je potreba po pogostosti praznjenja manjša. Prednost je tudi v tehnologiji zbiranja odpadkov. Praznjenje podzemnic poteka skoraj avtomatsko – z robotsko roko, zaradi česar celoten postopek vodi le en zaposleni (voznik). Ena od prednosti je tudi hitrost praznjenja, saj celoten postopek traja dve minuti,« so povedali v podjetju Simbio, ki na širšem celjskem območju skrbi za ravnanje s komunalnimi odpadki.
Vendar pa vse ni samo pozitivno. Poglejmo še minuse. »Ena izmed bistvenih slabosti je višji strošek postavitve. V primerjavi z običajnimi nadzemnimi zabojniki so podzemne zbiralnice nekajkrat dražje. Dodatno vzpostavitev podzemnic podražijo in časovno podaljšajo arheološka izkopavanja, ki so neizogibna v starih mestnih jedrih. Druga slabost je večja možnost tehničnih težav, kot so okvare opreme za dvigovanje in spuščanje, kar lahko povzroči motnje v dejavnosti ravnanja z odpadki.«
V Mariboru štiri podzemne zbiralnice
Mariborčani, enako kot Ljubljančani in Celjani, podzemne zbiralnice ocenjujejo kot zelo dobrodošle. V ožjem mestnem središču Maribora so štiri. »V prihodnosti je cilj, da se bodo v središče mesta umeščale v sklopu rekonstrukcij oziroma obnov. Sledili bosta nadgradnja s pametnimi sistemi sporočanja zapolnjenosti zabojnikov in komunikacija z ostalo urbano opremo, kar bo omogočilo optimizacijo procesa praznjenja in čiščenja,« so pojasnili v Javnem holdingu Maribor, pod okriljem katerega posluje javno podjetje Snaga, ki v Mariboru skrbi za smetarsko službo.
V Snagi so leta 2019 izdelali idejni načrt za postavitev 18 podzemnih zbiralnic v središču mesta. »Realizacija in umeščanje v prostor bosta odvisna od finančnih možnosti,« pa so navedli v kabinetu župana MO Maribor.
