Ministrstvo za zdravje je lani spomladi napovedalo sprejetje zakona o psihoterapiji, ki naj bi uredil zmedo na tem področju. Imenovali so tudi delovno skupino, ki se je sestala junija lani. K sodelovanju so povabili vse zainteresirane. Tako so bili v isti sobi tisti, ki po končanem študiju opravijo štiriletno specializacijo v zdravstvu (psihiatri in klinični psihologi), takšni, ki opravijo le študij psihoterapije, in tudi takšni, ki so opravili zgolj krajša izobraževanja s področij, ki jih v klinični praksi ne izvajajo, so pa prosto dostopna na trgu in tudi dvomljivega slovesa, znanstveno nepodprta z dokazi.
Razprava med njimi je bila pričakovano precej neplodna in burna. Po njej pa se skupina ni več sestala. Pripravo zakona so na ministrstvu, ki ga je tedaj že vodila Valentina Prevolnik Rupel, zavili v tančico skrivnosti. Tudi člani razširjenih strokovnih kolegijev (RSK) za klinično psihologijo, mladostniško in odraslo psihiatrijo v pripravo zakona niso bili vključeni. Šele nedavno so po naših podatkih dobili vpogled v osnutek, a le pod oznako zaupno.
Marušičev svetovalec
So pa na ministrstvu jeseni kot posebnega svetovalca za področje psihoterapije angažirali Aleša Živkoviča, ki se je s tem tudi pohvalil na spletnih omrežjih. Gre za ekonomista, ki je v preteklosti razvijal aplikacijo za zmenke. Bil je tudi državni sekretar na ministrstvu za finance v času Janševe vlade leta 2012. Sedel je v nadzornem svetu zavarovalnice Triglav in bil finančni analitik za farmacevtsko podjetje Glaxo Smith Kline. Svetoval je tudi že ministrstvu za zdravje, in sicer v času, ko je resor vodil Dorjan Marušič, zdaj eden ključnih svetovalcev Valentine Prevolnik Rupel. Takrat mu je Živkovič svetoval na področju zdravstvenoekonomske politike, bil je tudi član Sveta UKC Maribor. Potem je šel v London, kjer se je iz podjetništva, kot kaže, preusmeril v psihoterapijo – ima zasebno spletno svetovalnico tako imenovane transakcijske analize. In se v Slovenijo vrnil kot veliki poznavalec svojega novega področja.
Brez plačila za lastni interes?
Transakcijska analiza sicer ne spada med štiri z dokazi podprte psihoterapevtske smeri, s katerimi lahko kandidat pristopi k specialističnemu izpitu klinične psihologije na ministrstvu za zdravje. Zakaj so na istem ministrstvu ocenili, da je prav on ključna oseba za svetovanje pri pripravi zakona, in ne denimo kdo od strokovnjakov v RSK-jih, ostaja vprašanje.
Na ministrstvu pravijo, da Živkovič delo opravlja »pro bono«, brez plačila torej. In da ima »bogate izkušnje s področja psihoterapije ter ureditve le-te v razvitih zahodnih sistemih«. V Veliki Britaniji sicer področje psihoterapije ni zakonsko urejeno – v nasprotju z Nemčijo ali Nizozemsko denimo. Se torej zgledujemo po državi, kjer vladajo pravila prostega trga, namesto po državah, ki zadevo urejajo v prid varnosti pacientov?
Živkoviča so označili kot »neodvisnega strokovnjaka«, pri čemer je iz njegove aktivnosti jasno, da kot podjetnik in transakcijski terapevt zagovarja nemedicinski pol svetovalcev, ki želijo prek zakona najti pot do javnega zdravstva. Kakšna je točno njegova vloga pri pripravi zakona in kdaj bo ta dejansko šel v javno obravnavo, nam na ministrstvu niso odgovorili.
