Profimedia

Ključna obrestna mera, po kateri si banke čez noč med seboj posojajo denar, ostaja v razponu od 4,25 do 4,50 odstotka.

Kot so v Fedu zapisali po koncu dvodnevnega julijskega zasedanja, kazalniki kažejo, da se je rast gospodarske aktivnosti v prvem polletju umirila. Brezposelnost ostaja nizka, razmere na trgu dela pa solidne. Inflacija ostaja povišana.

Odbor bo pri nadaljnjih odločitvah glede višine obrestnih mer upošteval tekoče podatke, obete in tveganja. Denarno politiko namerava prilagoditi, če se bo pojavilo tveganje za uresničitev ciljev centralne banke, to sta najvišja možna zaposlenost in inflacija na ravni dveh odstotkov, so navedli.

Analitiki sicer pričakujejo, da bo Fed obrestno mero, ki v enakem razponu ostaja od lanskega decembra, znižal v nadaljevanju leta, predvidoma že septembra. Takrat naj bi namreč jasnejša slika o učinkih trgovinske politike predsednika ZDA Donalda Trumpa na cene in gospodarsko dejavnost.