Kljub vedno boljšim kazalnikom zaposlenosti, trenutno je stopnja nezaposlenosti manjša od štirih odstotkov, delavce določenih profilov pa iščejo številna podjetja, pa postaja odsotnost z dela zaradi bolezni vedno večji problem. Ne le, da to na koncu pristane na plečih podjetja, številni izkoriščajo sorazmerno liberalen sistem in so odsotni tudi, ko za to imajo nobenega pravega razloga.
Profimedia
Detektivi pridejo v akcijo posebej pri daljših bolniških odsotnostih.
Stari rek pravi, da si lahko na bolniški, »če dobro poznaš zdravnika, ki vse poštemplja«. Časi se seveda spreminjajo, a čas teh navad in modrosti še ni uspel pomesti pod preprogo. Zato ne presenečajo številke, ki gredo včasih v neverjetne višave. V letu 2022 je bilo v Sloveniji uradno zabeleženih 1.525.305 primerov bolniških odsotnosti, kar pomeni skoraj 22 izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v Sloveniji, povprečna bolniška odsotnost pa je bila dolga malo manj kot 14 dni. Med temi primeri je manj kot 40 odstotkov moških, ostalo gre na račun odsotnosti žensk, a zaradi vzrokov, tudi nege družinskih članov (največkrat zbolelih otrok) je ta številka malce popačena.
Po podatkih OECD je evropsko povprečje 11,9 dneva odsotnosti na zaposlenega, tako da je Slovenija nad evropskim povprečjem in primerljiva z Latvijo, Belgijo in Slovaško.
Tako se Slovenija uvršča med države z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega, zato slovensko gospodarstvo počasi začenja biti plat zvona in se vedno pogosteje težav loteva tudi na precej »inovativen« način.
Vse pogosteje večja slovenska podjetja izvajajo laične kontrole bolniških dopustov s kontrolorji ali nadzorniki. Vendar je to protizakonito, opozarjajo pri detektivski varnostni agenciji, saj po zakonu o detektivski dejavnosti nadzore bolniškega dopusta lahko opravljajo samo detektivi. »Protizakonito in protiustavno je, če se na vaših vratih pojavi oseba, ki vas kontrolira v času bolniške odsotnosti in ni detektiv. Delodajalci lahko opravljajo nadzore nad tistimi bolniškimi odsotnostmi, ki so krajše ali daljše od 21 dni in jih plačujejo sami. Ko se odločijo za takšen nadzor, pa hitro trčijo ob pravico do zasebnosti. Tako se podjetja pogosto odločajo za najemanje detektivov, saj nam zakonodaja omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca opravimo kontrolo ali nadzor in od zdravnika pridobimo bolniški red,« poudarja Bernarda Škrabar Damnjanović, direktorica Detektivske varnostne agencije. Torej lahko le detektiv z ustrezno licenco pridobiva informacije in postavlja vprašanja, vezana na bolniško odsotnost.
Nastali stroški so veliki
Ker seveda zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dni, ko je upravičeno zadržan od dela. V letu 2021 so iz obveznega zdravstvenega zavarovanja tako delavcem izplačali skoraj 500 milijonov evrov, kar predstavlja 1,3 milijonov izgubljenih delovnih dni, v letu 2022 pa že več kot 700 milijonov evrov, na strani gospodarstva pa je ta strošek že preko ene milijarde evrov.
Odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege ima številne negativne posledice tako za delodajalca kot tudi podjetje in predvsem za sodelavce. Med drugim se to pozna v zmanjšanje produktivnosti, kar vodi do izpada dohodka, dodatni stroški podjetja za delavca, ki nadomešča odsotnega, povečan obseg dela ostalih delavcev, izguba časa pri iskanju nadomestitve in negativna klima v kolektivu.
Sicer je v Sloveniji delovno aktivnih okoli 982.000 oseb in se veliko ne spreminja. 83 odstotkov delovno aktivnih je redno zaposlenih, 12 odstotkov je samozaposlenih, dva odstotka je študentskega dela, trije pa so v drugih oblikah dela ali pomagajo na družinski kmetiji oziroma v družinskem podjetju. Kar 96 odstotkov neaktivnih, skupaj jih je 561.000, pa enostavno ne želijo delati, zato dela niti ne iščejo. Četrtino teh so predstavljali dijaki in študenti, dve tretjini pa upokojenci.
Skoraj 570.000 primerov odsotnosti z dela je povezanih z infekcijskimi ali parazitarnimji boleznimi s povprečno odsotnostjo malo manj kot osem dni, največ dni odsotnosti, dobrih 83, pa je povezanih s tako imenovanimi neoplazmami (tumorne bolezni). Poškodbe povzročijo za okoli 60 dni povprečne odsotnosti, visoko pa so tudi duševne in vedenjske motnje s kar 57 dnevi povprečnega trajanja.
Med pogostejšimi, okoli 260.00 primerov, pa je bolniška odsotnost povezana z nego zbolelega družinskega člana, a z malo manj kot petimi dnevi povprečne odsotnosti.
Katere veje industrije so najbolj na udaru
Najbolj so z bolniškimi odsotnostmi prizadete predelovalne dejavnosti, kar 370.000 primerov. Z 200.000 primeri izstopa izobraževanje s skoraj desetimi dnevi povprečne odsotnosti. Najdaljše povprečne odsotnosti so v kmetijstvu in gozdarstvu (37 dni), gradbeništvu (23 dni), rudarstvu (22 dni) in gostinstvu (18 dni).
Med najbolj pogostimi razlogi so bolezni, več kot polovica vseh primerov, s 16 dnevi odsotnosti, že omenjena nega družinskega člana, ogromno pa je bilo tudi izolacij, več kot 350.000 primerov v letu 2022.
Zanimivo je, da je bilo v 2022 poškodb pri delu za 17.700 primerov, poškodb izven dela pa kar 50.000. Prvi je povzročil za 49 dni bolniške, drugi pa 43 dni.
Bolniška ni poceni niti za posameznika
Vsak izgubljen dan za čakanje na obravnavo se pozna tudi v vašem žepu. Sicer nadomestilo za bolniško ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi normalno delal, a tudi ne more biti manjše od 60 odstotkov minimalne plače.
V zavarovalnici Triglav so zapisali, da pri bolniški, ki traja do 90 dni in je njen vzrok bolezen, je delež osnove za dohodek 80 odstotkov plače. Pri poškodbi na delu je 100-odstotna, izven dela pa samo 70. Hiter izračun pokaže, da je nekdo, ki je na bolniški 15 delovnih dni in ima 1086 evrov neto plače, dobi nadomestila za 760 evrov. Torej bo v minusu za 325 evrov. Po tej logiki se res ne izplača zboleti ali se poškodovati.
Sašo Radej
