Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2018 drogo vsaj enkrat poskusilo 85 tisoč mladih v starostni skupini od 15 do 24 let ter 102 tisoč mladih odraslih, starih od 25 do 34 let. Sodeč po številkah NIJZ bi lahko bilo v Sloveniji nekaj čez 80 tisoč rednih uživalcev prepovedanih drog.
Točnih podatkov, koliko je preprodajalcev in koliko uživalcev droge, ni možno voditi. Pri prekupčevalcih so v podatke zajeti tisti, ki jim organi pregona stopijo na prste, med uživalci pa zgolj tisti, ki poiščejo strokovno pomoč. Ostali so skriti v svojem svetu odvisnosti. Raziskava NIJZ je sicer pokazala, da je eno od prepovedanih drog poskusil vsak peti Slovenec v starosti med 15. in 64. letom. Z uporabo prepovedane droge od tistih, ki so jo kadarkoli v življenju poskusili, je prenehalo 71 odstotkov ljudi. Za ostalih 29 odstotkov torej lahko sklepamo, da so občasni ali redni uporabniki droge, to pa pomeni 82.000 ljudi.
Renata Štopfer iz društva Ars Vitae, ki se v okviru programa Mostovi dejavno ukvarja s pomočjo odvisnikom, je poudarila, da je pot iz brezna odvisnosti od prepovedanih drog skoraj nemogoča. »Ko je človek v vrtincu odvisnosti, se tega zelo težko osvobodi. Zato je najboljši možni način reševanja vprašanj, povezanih s prepovedanimi drogami, preventiva. Najpomembnejšo vlogo pri tem imajo starši oziroma družina ter družbeno okolje (šola, vrstniki …). Med odvisniki je tretjina takšnih, ki se za zdravljenje ne bodo nikoli odločili, omami in ugodju, ki jim jo nudi droga, se bodo predajali, kakor dolgo bo njihovo telo to zdržalo. Tretjina jih pokaže željo, da bi se tega pekla rešili, vključijo se v katerega od programov, nekaj časa so čisti, potem spet posežejo po drogi, skratka vrtijo se v krogu odvisnosti, iz katerega nikoli prav ne izstopijo. Zadnja tretjina so odvisniki, ki se odločijo za odvajanje in se vključijo v programe, ki so dolgotrajnega značaja, trajajo od dve do tri leta. Šele tisti, ki brez droge zdržijo toliko časa, imajo 25 odstotkov možnosti, da se rešijo odvisnosti. Osvoboditev od odvisnosti od prepovedanih drog je resnično zelo zahtevna. To je pekel, iz katerega zmorejo le redki, odvajanje predstavlja izjemno težke muke in napore. Prav tako je treba izpostaviti, da je življenje z odvisnikom vse prej kot lahko, to so hude življenjske zgodbe in preizkušnje za vso družino. Zato je najboljše, če do zlorabe drog ne prihaja ali če se uživanje še pravočasno prekine.«
Kokain in heroin sta najhujši pasti
Po besedah Štopferjeve sta najhujši zasvojenosti s heroinom in kokainom. »Heroin človeka umiri, daje občutek varnosti, ovitosti v vato, a povzroča hudo telesno in psihično odvisnost. Nekaterim heroinskim odvisnikom je gram na dan premalo, vzamejo tudi dva ali še več. Poznam odvisnika, ki je dnevno konzumiral pet gramov heroina. Medtem ko heroin deluje kot pomirjevalo, pa kokain velja za poživilo. Ta droga bolj kot telesno povzroča psihično odvisnost, uživalcu daje občutek vsemogočnosti. Velja za drogo bogatih, uživanje je bolj ko ne prikrito, ti ljudje strokovne pomoči ne bodo iskali, ker so na vplivnih položajih in funkcijah. Imajo dovolj sredstev, da ne zapadejo v hujše krize. Drugače je s heroinskimi odvisniki, ki nimajo dovolj sredstev, zato se srečujejo z različnimi krizami, tudi finančnimi. Za lažje obvladovanje odvisnosti si pomagajo z metadonskimi terapijami.«
Tudi čistila so lahko droga
Renata Štopfer je dodala, da so med mladimi danes v ospredju umetno ustvarjene droge, sintetične, ki prav tako povzročajo odvisnost. »Eden prvih je bil ekstazi, danes je tega na trgu ogromno. Nekateri uživalci sami eksperimentirajo in sestavljajo različne psihoaktivne snovi. Danes je denimo popularno čistilo za platišče. Ljudje različne snovi kupijo po spletu, tam najdejo navodila za izdelavo in si drogo po dostopni ceni izdelajo sami.« Sicer pa je danes drogo možno kupiti povsod, pri lokalnem preprodajalcu, na spletu, v družbi prijateljev, šoli ... Med prekupčevalci so tudi mladoletniki, je potrdila Nika Petek iz CSD Spodnje Podravje. Uporabniki drogo prav tako narpčajo na temnem in »navadnem« spletu, kot poštno pošiljko jo je možno naročiti na dom.
Mižanje in bežanje pred težavami nista rešitev
Zaradi droge tudi ugašajo življenja, pri čemer Spodnje Podravje ni izjema – po podatkih društva Ars Vitae so lani umrli trije. Na NIJZ so navedli, da je droga v letu 2020 v Sloveniji neposredno vzela 70 življenj, od tega je bilo 59 moških, njihova povprečna starost je bila 42 let, in 11 žensk, njihova povprečna starost je bila 56 let. V starostnem intervalu med 20 in 30 let je bilo deset smrti, enako deset v starosti med 30 in 34 let, 13 življenj je droga terjala med mladimi v starosti med 35 in 39 let ter 12 med uživalci, starimi med 10 in 44 let. Število smrti zaradi predoziranja v zadnjem desetletju narašča: leta 2010 jih je bilo 25, v 2019 74 in v 2020 70.
»Cigareti, alkohol, marihuana, tako se začne. Do eksperimentiranja z uživanjem marihuane ne velja imeti previsoke tolerance, saj lahko odpira vrata v hujše oblike zasvojenosti. Po eni strani ni konec sveta, če otrok staršem zaupa, da je poskusil travo. Pomembno je, da se starši z otroki o tem temeljito pogovorijo. Dobro je malo pobrskati po žepih in šolski torbi, nadzorovati otrokovo vedenje, mu jasno dati vedeti, kje so meje. Uživanja prepovedanih drog ni možno izkoreniniti. Zato je treba izvajati preventivne dejavnosti in si pred dejstvi ne zatiskati oči. Pomembno je priznanje družbe, da to med nami je. Mižanje in bežanje pred težavami nista rešitev. Droga je in bo ostala, odvisno pa je, kako se bo to pri otrocih razvijalo. Morda se ne bo zgodilo nič, otrok se bo tveganju izognil, lahko pa zapade v ta svet in postane odvisnik. Vsekakor je največji del odgovornosti na starših, odnosih v družini in odnosih do otrok. Temelji so zagotavljanje varnosti, postavljanje jasnih mej in pravil, pogovor, zaupanje,« sta povedali Štopferjeva in Petkova. »Če starši ugotovijo, da otrok uživa droge, naj poiščejo strokovno pomoč, saj bodo sami težko kos situaciji. Nasveti prijateljev ali znancev o reševanju odvisnosti jih lahko zapeljejo v popolnoma napačno smer. Naše izkušnje kažejo, da se lahko težave brez strokovne pomoči samo še poglobijo. Bistveno je problem odkriti, identificirati in pravočasno sanirati. Če otrok zapade v svet uživanja droge, je pomembno, da starši ne nastopijo s kritičnostjo in jezo, družina naj bo podpora, situacija naj se rešuje skozi pogovor ter odnos z razumevanjem otrokovih potreb, njegovega razvoja.«
O pomoči društva Ars Vitae
V društvu Ars Vitae na leto obravnavajo okoli 120 uporabnikov; polovica jih je uživalcev prepovedanih drog, drugo polovico predstavljajo svojci narkomanov. »Med uživalci droge, ki so naši uporabniki, so ljudje različnih generacij, od mladoletnih do starosti 40 let ali več. Konzumirajo vse na trgu dostopne droge. K nam se za pomoč obrnejo uporabniki, ki so že zasvojeni, ena od hujših oblik zasvojenosti je s heroinom,« je povedala Renata Štopfer, ki je tudi predsednica društva. Društvo med drugim izvaja preventivne programe po šolah – za učence delavnice in za starše predavanja. Pri teh dejavnostih na leto zabeležijo okoli tisoč udeležencev. Sogovornica meni, da predavanja ozdravljenih odvisnikov niso kakovostna in ustrezna preventiva, ki bi otroke obvarovala pred zlorabo prepovedanih drog. »Za mladostnike je bistveno, da jih usmerjamo k zdravemu življenjskemu slogu, to pomeni dejaven prosti čas, krepitev samopodobe, pogovarjanje, prepoznavanje občutkov … Pomembno je povabiti promotorje zdravega življenjskega sloga, denimo športnike, ki bodo govorili o pozitivnih zgledih.«
Za metadon in nadomestke lani 2,5 milijona evrov
V Sloveniji so v javnih zdravstvenih programih odvisnikom od prepovedanih drog na voljo različne oblike pomoči. Na ministrstvu za zdravje so povedali, da je ustanovljenih 20 centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov, eden od njih je na Ptuju. V zadnjih petih letih so razvili še dve mobilni substitucijski (metadonski, op. a.) ambulanti, ki delujeta v okviru ZD Slovenj Gradec in ZD Ptuj. Direktorica ptujskega zdravstvenega doma Metka Petek Uhan je projekt mobilne ambulante ocenila kot zelo dobrodošel in učinkovit, zato želijo, da bi ambulanta glede na dozdajšnje dosežene rezultate ostala stalna in vključena v redni program.
Med uživalci drog v Sloveniji je najbolj razširjena konoplja, sledijo ekstazi, kokain, amfetamin, LSD, drugi halucinogeni ter heroin. Podatki raziskave NIJZ so pokazali, da se je število uporabnikov prepovedanih drog med prvo raziskavo v letu 2012 in drugo v 2018 povišalo. Uživanje droge je najbolj razširjeno med najstniki in mladimi odraslimi, ki so stari do 35 let.
Število uživalcev drog raste
V letu 2020 je po navedbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pomoč v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog poiskalo 3800 ljudi, od tega 50 na Ptuju. Na metadonski terapiji jih je bilo okoli 3100, na Ptuju 50. Izdatki ZZZS za metadon in druga nadomestna zdravila so lani znašali 2,5 milijona evrov. Petek Uhanova je povedala, da imajo v ZD Ptuj ta čas v obravnavi 83 uporabnikov prepovedanih drog. Opažajo pa, da število uživalcev drog raste. Ambulantna obravnava zdravljenja odvisnikov in nudenja metadonskih nadomestkov je torej organizirana na primarni ravni v zdravstvenih domovih, bolnišnično zdravljenje izvajajo psihiatrične bolnišnice. Uporabnikom prepovedanih drog so omogočene še terapevtske abstinenčne obravnave, v katere je po podatkih zdravstvenega ministrstva letno vključenih več sto uporabnikov. Ta del obravnav financira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Med mladimi najbolj priljubljena konoplja
Po oceni Policije je v Podravju med prepovedanimi drogami najbolj razširjena konoplja. Lani so je na območju Policijske uprave (PU) Maribor zasegli 774 kilogramov, kar je največ v zadnjih petih letih. Zasegi ostalih drog niso bili izstopajoči. Heroina so zasegli dober kilogram, ekstazija pol kilograma, amfetamina 140 in kokaina 70 gramov. Na PU Maribor so pojasnili, da je konoplja tudi najbolj priljubljena droga med mladimi, saj je najlažje dosegljiva in finančno dostopna. Med mladimi je sicer slišati, da naj bi do droge bilo možno priti tudi v šolah.
Ali to drži, smo vprašali Policijo, kjer pa so odgovorili le posredno: da veliko svoje pozornosti v zvezi s to problematiko posvečajo okolici šol ... Prisotni so tudi na prireditvah, kjer se pričakujeta preprodaja in uživanje drog. Ena takšnih akcij je bila poleti na Ptuju, ko so drogo zasegli 39 kršiteljem, med njimi so bili štirje mladoletni. »Če imamo informacije o prepovedanih drogah med mladoletniki, jih nemudoma temeljito preverimo in ukrepamo. Zavedamo se, da so mladostniki ena najbolj ranljivih skupin v družbi. Prodaja in uživanje različnih vrst prepovedanih drog se sicer pojavljata na različnih krajih, kot so diskoteke, bari, zasebna stanovanja in drugi kraji. O problematiki je treba svetovati predvsem mladostnikom, da se bodo znali zaščititi, odzvati in izogniti namigovanjem ali provokacijam, da nekaj poizkusijo,« so razložili na PU Maribor.
Dodali so, da je trgovanje z drogo obravnavano kot najpogostejše kaznivo dejanje na področju splošne kriminalitete. Da imajo s tem veliko dela, je razlog tudi geostrateški položaj območja, ki ga pokrivajo, tj. od južne meje s Hrvaško do severne z Avstrijo. Več zasegov droge je tako bilo na različnih mejnih prehodih pa tudi v notranjosti države. »Obravnava kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, skupaj s tihotapljenjem orožja in ljudi, potrjuje oceno, da je območje naše PU izpostavljeno tako imenovani balkanski poti, prek katere kriminalne združbe izvršujejo kazniva dejanja čezmejne kriminalitete.«
