Novice Svet24

»Nič več ne bo, kot je bilo«, se je glasila mantra trendovskih mislecev v času prve faze koronavirusa. Najbolj panični med njimi so rokovanje in objemanje pošiljali v ropotarnico človeških običajev. Vzpostavilo se je delo na daljavo, tudi pri poklicih, kjer se je prej zdelo, da to ni mogoče ali pa o tem niso niti razmišljali. Z umirjanjem epidemije in prevlado šibkejšega omikrona, so se zadeve vrnile v stare tirnice. Ne pa povsem. V številnih podjetjih so odkrili čare dela na daljavo, kjer je (bilo) to mogoče. Delodajalci lahko znižajo stroške, zaposleni pa so ob enaki ali višji učinkovitosti bolj zadovoljni, se strinjajo skoraj vsi. Po drugi strani so se pokazale tudi slabosti stalnega dela od doma, zlasti tam, kjer je potrebno veliko komunikacije in kolektivnega dela. 

V javni upravi model 1+1+2

V praksi se je izkazalo, da lahko najbolj zadovoljivo rešitev ponudi hibridno delo, kombinacija dela na daljavo (praviloma na domu, ni pa nujno) in dela v prostorih delodajalca. Vlada je sredi avgusta sprejela »usmeritve za hibridni način dela v državni upravi, ki poleg lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih zmanjšuje določene stroške in pozitivno vpliva tudi na varovanje okolja.« Priporočajo model 1+1+2, kar pomeni, da en dan javni uslužbenec dela na domu, dva dni dela v prostorih delodajalca, 2 dni pa opravlja delo na domu ali v prostorih delodajalca v sprotnem dogovoru z neposredno nadrejenim glede na potrebe delovnega procesa. Ob tem dodajmo, da se mora za delo na domu uslužbenec strinjati in ga ni dovoljeno odrediti.

Tako je v javni upravi, kako pa je v večjih slovenskih podjetjih.

V NLB kar štiri dni na teden od doma

Bobo

Najbolj progresivni so v največji banki v Sloveniji. V NLB so se že pred pojavom tega nadležnega koronavirusa pripravljali, da bi zaposlenim omogočili prehod na hibridno obliko dela, virus pa je to le pospešil. »Za delo od doma se lahko odločijo zaposleni, ki jim narava dela to omogoča (v vseh delih banke, na primer v poslovni mreži, to ni mogoče) in ki imajo doma primerne delovne pogoje (primerno mizo, dovolj svetlobe, primeren stol itd.). Zaposlenim omogočamo, da štiri dni na teden delajo od doma, največ en dan na teden pa pridejo v poslovne prostore,« razlagajo v NLB svojo prakso. Zanimivo je, da tudi edini dan v tednu ni obvezno priti v poslovne prostore, če se tako dogovorijo z vodjo. »Za delo od doma zaposleni primejo dnevno nadomestilo za uporabo lastnih sredstev v višini 2,2 evra neto na dan,« seveda pa odpadejo potni stroški.

Ključno se zdi naslednje pojasnilo. »Delo od doma v delih banke, kjer ga narava dela omogoča, močno spodbujamo, saj menimo, da po eni strani bistveno pripomore k izboljšanju kakovosti življenja naših zaposlenih (že samo na primer z zmanjšanjem vsakodnevnega potovanja v službo), po drugi strani pa pripomore k zmanjšanju ogljičnega odtisa banke, kar je prav tako nekaj, za kar si prizadevamo. Za takšno obliko dela se zaposleni odločajo v večjem številu, kar kaže na to, da so s takšno obliko dela zadovoljni.«

V Novi KBM sledijo tej »avantgardi«? Ne povsem. Kjer delovni procesi dopuščajo, omogočajo delo od doma dva dni na teden oziroma osem dni na mesec. Pravijo pa, da merijo zadovoljstvo zaposlenih in spremljajo trende v post-pandemičnem času.

Navdušeni nad hibridnim delom

Poglejmo k zavarovalnicam. V Zavarovalnici Triglav lahko zaposleni, ki jim narava dela to omogoča, delo od doma opravljajo »dvakrat tedensko, največ pa 10 dni v mesecu.« Predhodno se morajo dogovoriti z neposredno nadrejenim, ob tem pa upoštevati nemoten potek delovnega procesa. Koliko je takšnih, nas je zanimalo. Hibridno delo je omogočeno »več kot trem četrtinam zaposlenih«, so nam odgovorili in dodali, da imajo njihovi zavarovalni zastopniki možnost sklepanja zavarovanj na daljavo. »Kot kažejo interne raziskave, si večina zaposlenih želi hibridnega načina dela, v katerem delo od doma opravljajo v kombinaciji z delom v prostorih delodajalca. Zato ocenjujemo, da je trenutna ureditev možnosti hibridnega dela v naši zavarovalnici primerna in v skladu s pričakovanji zaposlenih. Tudi v prihodnje bomo spremljali, koliko sodelavcev to možnost koristi, in se na podlagi podatkov prilagajali potrebam po spremembah. Pri tem smo prepričani, da je s takšnim načinom dela izkazano zaupanje delodajalca do zaposlenih in obratno,« so dodatni razložili pr Zavarovalnici Triglav.

Kako pa imajo urejeno to zadevo pri konkurenci. »V Generaliju smo se odločili, da po obdobju epidemije, ko smo veliko delali od doma, nadaljujemo z uravnoteženim hibridnim modelom dela. To pomeni, da smo prepoznali vrednost dela na domu za naše zaposlene in želimo s tem nadaljevati, obenem pa želimo ponovno vzpostaviti povezovanje, izgradnjo odnosov, prenos izkušenj in informacij ter 'socializacijo' med sodelavci, ki se dogaja v pisarnah. Zato gradimo na uvajanju modela 3+2 / 2+3 (pisarna + dom).« Kot večina, tudi pri Generaliju dodajajo, da lahko na domu delajo tisti, ki jim narava dela to omogoča. Se je pa pri njih »delo na daljavo izkazalo za zelo učinkovito in prvi odzivi zaposlenih kažejo, da so nad hibridnim modelom navdušeni.«

V zavarovalnici Vzajemna so »možnost hibridnega načina dela uvedli takoj ob nastopu pandemije covida-19 in ga ohranili vse do danes. Organizacija dela od doma je v pristojnosti posameznega direktorja organizacijske enote, praviloma pa je dovoljeno delati na domu do dva dni na teden.« So zadovoljni s tem načinom dela? So. »Hibridni način dela se je izkazal kot zelo učinkovit in motivacijski način dela, saj zaposlenim omogoča tudi lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.«

Tudi v Zavarovalnici Sava imajo sprejet pravilnik o opravljanju dela na domu. »Občasno opravljanje dela na domu se lahko dogovori v primerih, ko narava dela to dopušča in odsotnost delavca ne ovira organizacije dela pri delodajalcu. Zaposleni lahko delo na domu opravljajo dva dni na teden,« so sporočili in dodali, da je to omogočeno približno 80 odstotkom zaposlenim. »Delo na domu v obdobju po epidemiji ocenjujemo kot dobrodošlo spremembo in uvedbo, saj zaposlenim med drugim omogoča lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Zaposleni si lahko fleksibilneje organizirajo svoje delo in prosti čas.«

Profmedia

Dobrobit obeh pristopov

Vas zanima, kako delajo v Telekomu Slovenije? Tudi če vas ne, povejmo, da dva delovna dneva na teden omogočajo delo na domu, njihove izkušnje s tem načinom pa so dobre. »Možnost dela od doma občasno koristi približno polovica zaposlenih, pri čemer vsem narava dela (delo na prodajnih mestih, delo na terenu, 24/7 nemoteno zagotavljanje delovanja storitev in varnosti ipd.) dela od doma ne omogoča,« pojasnjujejo.

Prednosti dela na daljavo »prepoznavajo« tudi v družbi GEN-I. Uvedli so »fleksibilno hibridno delo, s katerim skušamo uravnavati dobrobit obeh pristopov«. Kako to poteka v praksi? »Naši zaposleni do dva dni na teden delajo na daljavo. En dan v tednu je na ravni družbe določen kot dan za delo na daljavo, en dan pa je prepuščen dogovoru med vodjo in zaposlenim. V kolikor se ohranja učinkovitost in to omogoča tudi delovni proces, se lahko vodja in zaposleni dogovorita o še večji fleksibilnosti,« so nam razložili v GEN-I. Možnost hibridnega dela ima velika večina zaposlenih, okoli 20 odstotkov pa jih mora biti zaradi narave dela (klicni center in službe povezane s terenskim delom in delom s strankami) prisotnih na lokaciji. »Delo na daljavo sicer ocenjujemo kot rešitev, kjer zaposlenim omogočamo, da se učinkoviteje posvetijo samostojnemu delu in nalogam, kjer na primer potrebujejo več miru za individualno delo. S prilagojenim delovnikom lahko zaposleni tudi učinkoviteje prilagodijo delovne naloge in zasebne obveznosti,« so povzeli.

Odzivi dobri, proces dela nemoten

Zaradi dobrih odzivov zaposlenih, bodo možnost dela na domu in hibridnega dela ohranili tudi na Pošti Slovenije. »V zadnjem obdobju oziroma v poletnih mesecih je okoli 200 zaposlenih iz strokovnih služb opravljalo delo od doma, pri čemer slednji, glede na proces svojega dela, kombinirajo prisotnost na delu, delno v službenih prostorih, delno pa opravljajo delo od doma (okoli 40 ur mesečno). Ker so odzivi zaposlenih na tovrstno pristnosti na delu od doma zelo dobri, proces dela pa je nemoten, bomo to možnost prisotnosti na delu ohranili,« so sporočili s Pošte.

Sašo Švigelj

Prihranek stroškov za prevoz na delo

V Družbi za avtoceste RS (Dars) je podobno. Delo na domu je praviloma dvakrat tedensko omogočeno nekaj več kot četrtini od vseh 1235 zaposlenih. Dars nudi zaposlenim tudi vso informacijsko podporo za delo na domu in jim zagotovi tudi uporabo računalniške opreme in mobilne telefona. Prednosti? »Od uvedbe dela na domu je izkazan prihranek iz naslova povračil stroškov za prevoz na delo in z dela, prav tako koristi izhajajo iz naslova usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih, kar pomembno pozitivno vpliva tudi na zadovoljstvo zaposlenih, vsekakor pa je to tudi ukrep, ki je zelo učinkovit pri preprečevanju širjenja okužb s covid-19,« ugotavljajo na DARSU.

V državnem podjetju ELES, ki je sistemski operater prenosnega električnega omrežja v Sloveniji odgovarjajo, da so delovne sheme prilagojene posameznim oddelkom in projektom. Nekateri lahko delajo na domu ali kombinirano, drugi ne, če jim sistematizacija delovnega mesta to ne omogoča. »V večini primerov so delavci, ki imajo možnost dela na daljavo, svoje delo opravili ravno tako dobro, kot če bi delali na lokaciji delodajalca. V glavnem so bili problemi pri komuniciranju. V živo je komunikacija veliko lažja, kot pa preko telefona ali video sistemov,« so izpostavili težavo v ELESU.