Novice Svet24

Ustvarjalci idejne zasnove obrambe Pirana pred poplavami, občinski urad za okolje in prostor ter direkcija za vode, so Pirančanom predstavili, kakšne koristi prinaša sodelovanje v 14 milijonov evrov (brez DDV) vrednem projektu.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) namreč Piranu ponuja gradnjo protipoplavne obrambe, ki bo mesto zaščitila pred visoko plimo, valovi in padavinskimi vodami. Po nekaterih projekcijah bi lahko bila namreč večina nižje ležečih delov Pirana leta 2100 že potopljena.

FB Neurje.si

Projekt je vključen v slovenski načrt za okrevanje in odpornost, investitor naložbe pa je DRSI, ki je s piransko, a tudi izolsko in koprsko občino podpisala sporazum o sodelovanju. Od občin pričakuje, da ji bodo strokovno pomagale in pridobile gradbena dovoljenja, nakar bo DRSI breme povsem prevzela nase. Občine bi morale do maja 2023 pridobiti gradbeno dovoljenje.

Mednarodni javni natečaj

Idejno zasnovo obrambe Pirana so med epidemijo korone na lastno pobudo in brezplačno izdelali inženir gradbeništva Stanislav Černe, inženir gradbeništva Vitomir Mavrič in arheolog Mitja Guštin.

Proučili so različne strokovne podlage, se posvetovali s strokovnjaki in ugotovili, da je treba okoli mesta izdelati zaščitni obroč. Brez tega ne bo šlo. Nastale so idejne zasnove in občina jih je že uporabila za pridobitev projektnih pogojev, mnenj in soglasij ter izvedbo predhodnih raziskav (arheoloških, geoloških, geomehanskih, hidroloških).

Videz tega 110 centimetrov visokega betonskega zidu še ni dorečen in DRSI bo projektanta iskala tudi zunaj slovenskih meja – javni natečaj bo objavila v Evropskem uradnem listu. Pričakujejo tri različice možnih rešitev.

»Če pa bo mednarodni javni natečaj vseboval rešitve, ki so boljše od teh idejnih, kot je zapornica v velikem mandraču, bomo seveda izbrali tisto, ki bo boljša,« pravi Roman Kramer z direkcije za vode. Sledili bosta izdelava projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja.

Tudi prenova kanalizacije

Po idejnih zasnovah in ugotovitvah Černeta, Mavriča in Guština bo DRSI iskala projekt, ki bo v sklopu celovite protipoplavne zaščite mesta vseboval sanacijo glavnega pomola, vgradnjo potopne zapornice na vhodu v veliki mandrač, kar bi zaščitilo objekte na Tartinijevem in Zelenjavnem trgu, obnovo in preoblikovanje skalometa na Punti, kar bi zaščitilo promenado in obalno vrsto hiš, povečanje zmogljivosti črpališča za meteorne vode ter gradnjo dveh v zemljo vkopanih zadrževalnih bazenov (na Punti in pri Gledališču Tartini). Ne nazadnje bo rešitev preprečila izlivanje odplak neposredno v morje.

Bobo

V tem trenutku je največja napaka Černeta, Mavriča in Guština, posledično pa tudi piranske občine, da so se lotili dela, ne da bi se ob tem pogovarjali s krajani. Kar je tudi največji očitek iz ust političnih strank (SD, GZOP) in civilne iniciative. »Ko smo glasovali proti, smo oporekali postopku,« ponavljajo svetniki teh strank.

Dvome jim vzbuja predvsem estetski videz predlaganih rešitev, denimo zapornice med carinskim in glavnim pomolom ter 110 centimetrov visokega betonskega zidu (višina se meri od tlaka), obdanega s kamni, kar bi bil del na novo zloženega skalometa.

Piran kot poskusni zajček

»Protipoplavno zaščito bomo urejali celovito, kot en projekt, kot sistem. Če vsega tega ne naredimo, nismo naredili nič. Vi ga lahko tudi razdelite na več faz, vendar tega potem mi ne bomo financirali. Če Pirančani želite drugo pot, vas država ne bo ovirala,« je povedal Roman Kramer.

»Skalomet je danes na nekaterih mestih višji kot predlagani 110 centimetrov visoki betonski zid, ki bi deloval kot obroč okoli mesta. Brez obroča ne bo šlo, vendar vedute ne bo uničil,« je dodal Mitja Guštin.

Romana Kačič je dejala, da Piran vendarle ne more biti poskusni zajček protipoplavne zaščite Pirana, zato predlaga mednarodni natečaj za izvedbo zapornice v velikem mandraču in betonskega zidu na Punti.

»Če ne bomo sanirali kanalizacijskega sistema, bo Piran obsojen na plavanje v fekalijah,« opozarja tudi Gašpar Gašpar Mišič, direktor Okolja Piran.