Ena glavnih tem pri vozniškem izpitu je seveda cena, druga pa je odstotek uspešnosti. Kot se draži vse okoli nas, so tudi stroški, ki nastanejo ob tečajih, vožnjah, teoriji in še čem, vedno višji. Če si ogledamo razvoj cen po desetletjih od leta 2002 do 2022, je bila cena ure posamezne vožnje leta 2002 okoli 15 evrov, leta 2012 že 23,5 evra in danes približno 39 evrov. V zadnjih 20 letih je torej cena zrasla za več kot sto odstotkov. Razlogi so jasni; od dviga cen goriva, dražjih avtomobilov in njihovega in vzdrževanja, splošne inflacije ter vedno večje konkurence. Ta sili avtošole v vedno večji vložek v oglaševanje in podobno. Podoben trend je tudi pri ceni opravljanja izpita za avto. V letu 2002 je bila cena 32 evrov, leta 2012 95, danes pa 110 evrov.
Koliko denarja mora imeti kandidat prihranjenega, da se lahko poda v lov za vozniškim izpitom? »Če upoštevamo, da je povprečno število ur za opravljen izpit 35 in da kandidat opravi izpit v drugem poskusu, izpit CPP ter prvo pomoč pa v prvem, stane vse skupaj (prva pomoč, CPP, praktični in teoretični del, vpisnina …) približno 1500 evrov,« pravi Domen Veleušič, direktor v šoli vožnje LMM Tilia.
Tudi čakalne dobe niso zanemarljive. Nastanejo predvsem pri prijavljanju na izpite ter pri prvi prijavi na začetek vožnje. »Verjetno je vzrok veliko povpraševanje. Enako velja za izpitne vožnje. Velikokrat so mladi neučakani in želijo opravljati glavno vožnjo čim prej, zato se prijavijo prezgodaj. Zaradi tega lahko pride do padca na glavni vožnji ter nezadovoljstva in hkrati večkratnega potrebnega opravljanja vožnje,« dodaja Veleušič.
Strokovnjaki kot razloge za čakalne dobe navajajo še, da med korono ni bilo možno opravljati izpitnih dejavnosti ter da je težje narediti praktični in teoretični del, zato je potrebnih več ur. Če upoštevamo povprečnih 35 ur voženj in v drugem poskusu opravljen izpit, in če se posameznik resnično potrudi opraviti vse v čim krajšem času, bo kandidat v najboljših razmerah potreboval od štiri do šest mesecev.
»V času koronarazmer šole vožnje nismo delovale skoraj štiri mesece. Število kandidatov za voznike je na letnem nivoju manjše ali podobno letu 2019, res pa je, da se je usposabljanje koncentriralo na mesece, ko smo storitve lahko opravljali,« pravi Urška Dolenc, pomočnica vodje šole vožnje pri avtošoli B&B.
Iz evidence AVP o vozniških izpitih je razvidno, da je večina (okrog 63 odstotkov) kandidatov B-kategorije starih med 18 in 20 let, 24 odstotkov jih je med 21. in 30. letom, 13 pa je starejših od 30 let. »Velikokrat se znotraj ekipe pogovarjamo, da je 20 ur povsem premalo za izpit, saj večina pričakuje, da bodo z 21. uro zagotovo šli na izpit in opravili brez napake,« še pravi Veleušič. Urška Dolenc pa dodaja, da mora kandidat na izpitni vožnji doseči potrebno znanje, dokazati spretnosti in obnašanje za varen ter nemoten potek prometa.
Povprečno so kandidati uspešni na drugi izpitni vožnji, veliko pa jih je tudi s štirimi ali več poskusi. Po neuspešnem četrtem poskusu morajo ponovno opravljati izpit CPP. Po podatkih AVP za leto 2022 je večina kandidatov (4233 od 7913) izpit opravila v prvem poskusu. Več kot trikrat ga je opravljalo le osem odstotkov kandidatov, vsi preostali so ga opravili v prvih treh poskusih.
Inštruktorji se strinjajo, da ni težava v tem, da bi ocenjevalci namerno iskali neznanje, temveč to narekujejo sodobne razmere na cestah. Prometa je vedno več, več pa je tudi nervoznih, agresivnih voznikov, ceste so zahtevnejše in avtomobili hitrejši. Zato ne preseneča podatek, da so imeli v avtošoli LMM Tilia že pred dvema desetletjema kandidatko, ki je opravila izpit s 622. uro.
