Rok Snežič je glavni osumljenec v preiskavi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), v kateri so kriminalisti 19 fizičnih oseb osumili več kaznivih dejanj zlorabe položaja in goljufije. Kot so v seriji člankov razkrivali na Necenzurirano.si, so pod drobnogledom organov več držav transakcije mreže, ki je prek bančnih računov v BiH, Sloveniji, Švici, Avstriji, na Slovaškem, Cipru in Madžarskem od leta 2016 obrnila 22 milijonov evrov. V njej sta imela po ugotovitvah tožilstva BiH ključni vlogi nekdanji župan občine Zavrč Miran Vuk in Snežič, ki so ga bosanske oblasti zaradi ogrožanja nacionalne varnosti tik pred novim letom izgnale iz države. Preiskovalo ju je zaradi suma storitve kaznivega dejanja organiziranega kriminala.
Zanikanje povezav
Del denarja iz te mreže si je konec leta 2017, pol leta pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, izposodila Slovenska demokratska stranka (SDS), danes največja vladna stranka. Njen predsednik Janez Janša je pri notarju Jožetu Sikošku podpisal 450.000 evrov vredno posojilno pogodbo s takrat 32-letno državljanko Bosne in Hercegovine Dijano Đuđić. Snežič je ves čas zatrjeval, da s tem poslom ni imel nič. Zanikal je, da bi poslovno sodeloval z Dijano Đuđić in ostalimi slamnatimi osebami iz mreže. Tudi Janša je na novinarski konferenci po tem, ko smo mediji razkrili novico o posojilu, zanikal, da bi bil Snežič posrednik pri posojilu.
Đuđićeva pred podpisom pogodbe z Janšo dnevno komunicirala s Snežičem
Toda dokumenti, ki smo jih dobili na vpogled, dokončno dokazujejo, da temu ni bilo tako. Iz njih je namreč razvidno, da je Đuđićeva pred podpisom pozneje razveljavljene posojilne pogodbe z Janšo skoraj vsak dan telefonsko komunicirala z Rokom Snežičem. V tesnih stikih sta bila med 1. decembrom 2017 in koncem marca 2018, torej v obdobju, ko je SDS pri Đuđićevi najela posojilo. To je bilo v obdobju, ko se je Snežič še javno čudil, »zakaj ga širna Slovenija povezuje s tem posojilom«. »Posojila nisem jaz niti dal niti si nisem denarja izposodil, z njim nimam čisto nič,« je takrat govoril Snežič. Na konkretna vprašanja v zvezi s posojilom, ki ga je najela SDS, ni želel odgovarjati. Dokumenti razkrivajo, da je Snežič v 76 odstotkih primerov telefonsko komuniciral prek podatkovne povezave in pri pošiljanju kratkih sporočil uporabljal aplikacije Viber, Telegram in WhatsApp.
Sled denarja
Preiskovalci so ugotovili, da je Đuđićeva delovala po navodilih Roka Snežiča. Izročal naj bi ji gotovino, ki jo je Đuđićeva najprej položila na svoje račune. Denar naj bi nato legalizirala s posojili, ki so jih pri njej najemali različni podjetniki in posamezniki iz Slovenije. V tem času je Snežič komuniciral še z eno slamnato osebo iz BiH. Šlo je za Aleksandra Savanovića, ki je z bančnih računov dvigoval denar po tem, ko mu ga je nakazovala Dijana Đuđić. Uporabljal je tudi isti telefon kot Đuđićeva.
Po prehodu državne meje dvigovali gotovino
V tem obdobju sta Snežič in Đuđićeva večkrat potovala skupaj med Slovenijo in BiH. Med aprilom 2016, ko se je Đuđićeva pridružila mreži in v Sloveniji odprla prvi bančni račun, do sredine marca 2018, je Snežič kar 67-krat prešel slovensko-hrvaško mejo ter mejne prehode Hrvaške z BiH in Srbijo. Snežič in Đuđićeva sta mejo skupaj prešla dvajsetkrat, razkrivajo podatki s policijskih mejnih kontrol. Bosanski portal Istraga.ba je sicer danes razkril del dokumentov, zakaj Snežiča preiskujejo tudi v BiH.
Denar dvigovali v Mariboru
Pridobljeni podatki kažejo, da sta Đuđićeva in še ena slamnata oseba iz mreže, Jelena Sladojević, po vsakem prehodu državne meje opravili dvig gotovine na poslovalnici Nove KBM v središču Maribora. Skupaj je Đuđićeva v devetih mesecih z računa pri tej banki dvignila skoraj dva milijona evrov. Na zaslišanju pred preiskovalnimi organi v BiH je Đuđićeva potrdila, da je denar, ki ga je dvigovala z računov v Sloveniji, Avstriji in drugih državah, izročala Marijanu Majhnu, osebnemu vozniku Mirana Vuka.
Snežičev vpliv v vladi Janeza Janše
Novo razkritje je pomembno, saj je Snežič v času tretje Janševe vlade eden najtesnejših zaupnikov njenega predsednika. V zadnjih mesecih je imel po pričevanju več virov velik vpliv na kadrovske in druge vladne odločitve. Snežič je sodeloval pri nastajanju demografskega sklada, prek katerega bi vladajoča politika prevzela vse vzvode upravljanja v državnem gospodarstvu. Janša in Snežič sta sicer prijateljske vezi spletla leta 2014 v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu, kjer je bil Janša zaprt zaradi obsodilne sodbe v zadevi Patria, Snežič pa je tam prestajal alternativno kazensko sankcijo vikend zapora.
V dokumentih tudi nekdanji uslužbenec KPK
Novo dejstvo v zgodbi je, da je bil pooblaščenec na dveh računih, s katerih so tako imenovane mule dvigovale denar, tudi nekdanji uslužbenec Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Igor Klančnik. Delal je na sektorju za integriteto, pozneje pa je bil neodvisni mednarodni svetovalec za upravljanje s korupcijskimi tveganji. »Vem, kdo je Rok Snežič,« je povedal Igor Klančnik in zanikal, da bi bila prijatelja ali poslovno sodelovala. Zakaj je bil pooblaščenec na bančnem računu bosanskih državljanov? »Delal sem v Banjaluki. Kolega Bojan me je prosil, ali bi bil pooblaščenec na njegovem računu,« je odgovoril. Gre za Bojana Savanovića, enega od državljanov BiH, ki je med osumljenimi v preiskavi. Tudi Savanović je imel po ugotovitvah preiskovalcev v mreži vlogo slamnate osebe, ki je odpirala bančne račune, prek katerih se je pretakal denar. Pri tem je Klančnik zanikal, da bi bil v letih 2017 in 2018 v stiku s Snežičem. »Na bančnem računu, za katerega sem bil pooblaščen, ni bilo nobenih transakcij,« je pojasnil Klančnik. Kako to ve? »Od banke nisem prejel nobenega bančnega izpiska. Nisem pa dodatno preverjal dogajanja na računu.« Policija ga ni kontaktirala, zagotavlja.
