Višji sodniki so pritožbo tožilstva, ki jima je očitalo zlorabo položaja zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Ljubljani, zavrnili v celoti in potrdili sodbo okrožnega sodišča. Zadeva je zdaj pravnomočno. Okrožno sodišče pa je že ob izreku oprostilne sodbe marca lani odpravilo sklep, s katerim je Jurančiču novembra 2015 zamrznilo razpolaganje s premoženjem. Jurančič lahko tako nemoteno razpolaga s hišo na otoku Bonaire v Nizozemskih Antilih v Karibskem morju in vrednostnimi papirji na švicarski banki, poroča Delo.
Zgodba iz leta 2005
Tožilstvo je Oblaku očitalo zlorabo položaja ali pravic, dolgoletnemu prvemu urbanistu Mestne občine Ljubljana Jurančiču pa pomoč pri tem dejanju in kaznivo dejanje pranja denarja. Zgodba sega v začetek leta 2005, ko je Jurančič še vodil občinski oddelek za urbanizem, v njenem središču pa so zemljišča na območju Ljubljane, ki jih je Hypo banka kupovala za različne nepremičninske projekte, MOL pa jih je nato v obdobju, ko jo je vodila Danica Simšič, spreminjala v zazidljive.
Jurančič in Oblak naj bi prek podjetij, ki sta jih zastopala, sklenila pogodbo o svetovanju in pripravi gradnje projekta Kampus. Šlo je za gradnjo študentskega naselja za Bežigradom. Čeprav naj bi vsa dela za pripravo odloka o zazidalnem načrtu opravila oddelek za urbanizem oziroma ljubljanski urbanistični zavod, naj bi Jurančič za to storitev Oblaku izdal račun, Oblak pa je nato v vlogi direktorja gospodarske družbe Gina v zameno za pomoč pri spremembah namembnosti zemljišč na račun podjetja Architron, ki naj bi ga obvladoval Jurančič, nakazal skoraj 900.000 evrov. Podjetje je Jurančič aprila 2005 ustanovil v znani ameriški davčni oazi Delaware, po prepričanju tožilstva pa je šlo za plačilo računov, ki naj bi bili fiktivni.
Tožilstvo je nadalje očitalo Jurančiču, da je ta denar nato opral, in sicer tako da ga je prenakazal na račun družbe Architron oziroma na svoj osebni računa v tujini, nato pa uporabil za dokapitalizacijo družbe Tridana, nakup hiše na Nizozemskih Antilih oziroma ga plasiral v vrednostne papirje v Švici.
Pogodba se je izvajala
Tožilstvo je Oblaku poleg sklenitve navidezne pogodbe o sodelovanju z Jurančičem, ki naj bi v podpis nagovoril "slamnato" direktorico Architrona, sicer svojo svakinjo, očitalo odrejanje plačil računov z lažno vsebino, ki naj bi jih Jurančič kot dejanski poslovodja Architrona izdajal za fiktivne storitve po pogodbi, ki pa da niso bile nikoli opravljene. A je že prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da se je pogodba izvajala, višino pogodbeno dogovorjene cene v deležu enega odstotka ocenjene vrednosti investicije pa so vse zaslišane priče označile kot povsem primerno, tudi v mednarodno primerjalnem merilu.
