Pripravili so novinarsko konferenco, na kateri sta bila sogovornika Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS, in dr. Nike Krajnc, iz Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko pri Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Seznam vzorcev na testu
(po vrsti glede na doseženo skupno oceno):
Forest Premium Pellet
Schweighofer Pellets Hot Material
Pellet di puro legno vergine
Enerles, peleti iz čiste jelke
Peleti, visoko kakovostno ekološko gorivo, Energija narave
Premium peleti 100-odstotna smreka
Bioles Horizont, best quality pellet, bukev
Lume lesni peleti
Bioles Horizont, biolesni peleti, smrekovi peleti
Commercial Power Pellet
Matelda, peleti iz čiste jele 100 %
Forest Pellet
Matelda, peleti iz čiste bukve 100 %
Pellets prima categoria A, Brucciolo
Gatis Pellet extra
»Pri peletih smo ugotavljali vsebnost vode in delež pepela, preverili smo njihovo mehansko obstojnost in gostoto nasutja. Glede na izkušnje strokovnjakov, ki so jih potrdili tudi rezultati lanskega testa, tokrat pri peletih nismo posebej preverjali kurilne vrednosti, saj je bila pri vseh v mejah, ki jih določa standard,« je način testiranja predstavil Okorn. Obenem je dodal, da kljub spodbudnim rezultatom testa tudi letos štirje vzorci (vsaj pri enem kriteriju) niso ustrezali zahtevam standarda EN 14961-2 oziroma drugače rečemo so neustrezni. »Pri dveh vzorcih (Forest Pellet in Pellets di prima categoria, Brucciolo) smo izmerili premajhno gostoto nasutja, pri peletih Matelda iz čiste bukve je po izgorevanju ostalo bistveno preveč pepela, peleti Gatis Extra pa so imeli preslabo mehansko obstojnost. Pri tem vzorcu velja poudariti, da so bili v vreči nadvse različni peleti, tako da je bilo očitno, da smo izdelovalca dobili 'na levi nogi',« je pojasnil.
Na drugi strani kakovostne lestvice sta se znašla dva vzorca, ki ustrezata najvišjemu razredu A1. Peletom avstrijske znamke Schweighofer so se pridružili še peleti Forest Premium s praktično enakimi značilnostmi in zato tudi z enako skupno oceno. »Podrobnejše preverjanje certifikata, ki smo ga našli na obeh vrečah, je pokazalo, da enakost ni naključna: pelete obeh znamk namreč dobavlja isti proizvajalec iz Romunije. Je pa pomenljivo, da smo za vrečo peletov Forest Premium plačali dober evro več kot za vrečo Schweighoferjevih,« je izpostavil Okorn.
Ta dva vzorca sta edina, ki po vseh merilih spadata v najvišji kakovostni razred A1. Temu razredu se je zelo približal tudi hrvaški vzorec z italijanskim nazivom Pellet di puro legno vergine (razred A1 je zgrešil le pri deležu pepela). Po kakovosti izstopajo še slovenski peleti Energija narave, pri katerih je delež pepela še nekoliko manjši, nekoliko slabši pa so rezultati pri drugih merilih – vendar še vedno dovolj dobri za uvrstitev v kakovostni razred A2, kamor sta se uvrstila še dva druga vzorca.
Kranjčeva je izpostavila: »Peleti iz kakovostnega razreda B, ki jih je na našem trgu očitno precej, po izkušnjah komaj ustrezajo za kurjenje v pečeh za centralno ogrevanje, zato priporočamo nakup zgolj peletov iz kakovostnih razredov A1 in A2, razred B pa je bolj namenjen uporabi v industrijskih pečeh.«
Opozorili pa so še, da je označevanje še naprej slabo. Prvič: glede jezika (med izdelki so številni, ki nimajo niti slovenskega naziva) in drugič: glede podatkov o kakovosti peletov. Okorn je izpostavil, da na vrečah s peleti večinoma ne bomo izvedeli, v kateri kakovostni razred spadajo, tudi podatek o izvoru lesa so marsikje pogrešali. Certifikat so našli le na treh od petnajstih. »Nekateri na vreči poudarjajo rezultate testiranja v laboratoriju, spet drugi navajajo le številke, za katere ne vemo, od kod izvirajo, lahko se tudi zgodi, da ujemanja s kakovostnim razredom testi – kakršen je tudi naš – ne potrdijo,« je zaključil Okorn.
