Potem ko so Teodor Jovan, Asmir Luinović in Breda Vindiš priznali vpletenost v organizirane nezakonite prevoze tujcev in so jih obsodili na dve leti zapora, kar bodo odslužili z delom v splošno korist, bi se moralo v torek na ptujskem sodišču začeti sojenje za preostalih deset obtoženih, a se je predsedniku velikega senata, sodniku Mateju Šmigocu, pri vodenju obravnave in predvsem zagotavljanju reda v sodni dvorani tako hudo zatikalo, da v štirih urah razprave ni izpeljal skoraj ničesar. Začetek sojenja je razpisal za ob 9.30 v dvorani okrajnega sodišča, saj okrožno ne premore tako velike, da bi lahko v njej sedelo deset obtoženih, deset odvetnikov, deset pravosodnih ali rezervnih policistov, ki štiri obtožene pripeljejo iz pripora in enega iz zapora, petčlanski sodni senat, rezervni sodnik porotnik, tožilka in še kak predstavnik sedme sile.
Sojenje je sodnik oklical z dvajsetminutno zamudo zaradi zastoja na avtocesti iz smeri Ljubljane. Med najbolj znanimi med obtoženimi je Adel Obali, ki je bil v preteklosti obsojen zaradi umorov dveh uslužbencev na bencinskih servisih, še enega poskusa umora in kraje tovornjakov, bolj kot za pogovor s svojim zagovornikom o obrambi v aktualnem primeru čas izkoristil za klepet z več drugimi odvetniki. »Zakaj se ne poslužujete 288. člena kazenskega zakonika? Zakaj se tako bojite sodnikov?« je zagovornikom soobtoženih predaval, da bi si kdaj kakšen sodnik zaslužil, da se ga kazensko ovadi.
Slabe razmere v sodni dvorani
Obali v hudodelski združbi, zaradi česar mu sodijo zdaj, ni imel največje vloge. Slovenska policija je v sodelovanju z madžarskimi, avstrijskimi in italijanskimi kolegi združbo preiskovala več mesecev in jo razbila februarja predlani, ko je na tiskovni konferenci razkrila, da so vpleteni kriminalni biznis za nezakonite prevoze tujcev po državah, v katere niso smeli vstopiti, celo oglaševali na družbenih omrežjih, in sicer na način, da so k oglasu pripeli posnetke uspešno opravljenih prevozov. Po ugotovitvah preiskovalcev so morali tujci za pot iz Srbije prek Madžarske do Avstrije plačati okoli 5000 evrov na osebo, za celotno pot iz matične države do ciljne pa od 15.000 do 20.000 evrov.
Tožilstvo vodenje združbe pripisuje Ivanu Cikaču iz okolice Ptuja. Tudi njegovo ime je znano v svetu kriminala, saj je bil v preteklosti obsojen zaradi kraje mercedesa, ferrarija in dragocenega nakita. Prestižni avtomobilski znamki je Cikač očitno zvest še danes, saj se je ob prihodu na sodišče, pripravljen na neživljenjsko visoke temperature in izjemno slab zrak v sodni dvorani, ki je sploh ni mogoče prezračiti, zaščitil z masko, okrašeno z nešteto majhnimi logotipi znamke Mercedes. Na sojenje so iz pripora in zapora privedli še Pavla Kotnika, Daliborja Kostevca in Tadeja Zalokarja Tomaševića. Smiljana Dolenc, Slavko Summer Simon in Vranc Deshan so prišli brez spremstva, saj se branijo s prostosti, Nemanja Ninića in Petra Volaska pa na sojenje ni bilo, kar so odvetniki hoteli izkoristiti za preložitev obravnave, a je sodnik ta predlog zavrnil in odločil, da bo Ninića in Volaska začasno izključil iz glavnega postopka, da bi lahko nadaljeval obravnavo.
Odvetnici se je zgodil lapsus
Četudi zoper takšen sklep pritožba v okviru sojenja ni dopustna, je odvetnica Milena Prelog, ki zagovarja domnevnega kolovodjo združbe Cikača, poskušala izsiliti, da bi si senat premislil in sklep razveljavil. Ko ji to ni uspelo, je pričela višji tožilki Janji Bernard Korpar, ki je opozorila, da so štirje od obtoženih že 22 mesecev v priporu in da preložitev pričetka sojenja tudi zaradi tega ne bi bila smiselna, razlagati, da neprihod dveh obtoženih na začetek sojenja še ne pomeni zavlačevanja postopka. Odvetnica se je tako močno vživela v vlogo branilke, da je v zanosu pozabila celo na to, da o priporu in prenehanju tega ukrepa odloča sodišče, in ne tožilstvo. »Tožilstvo javno pozivam, da odpravi pripor,« je teatralno izjavila odvetnica Prelog, ki s svojim lapsusom ni presenetila samo pravnikov v dvorani, na smeh je šlo tudi nekaterim obtoženim.
Zagovornice to ni zmotilo. Sodnika je prosila za odmor, rekoč, da ji njen obtoženi nakazuje, da bi ji rad nekaj rekel, a se zaradi razdalje med njima ne moreta pogovoriti. »Cikač predlaga izločitev celotnega senata iz razloga pristranskosti,« je ob vrnitvi v sodno dvorano predlog prvoobtoženega povzela zagovornica. Predlogu so se pridružili tudi preostali odvetniki in obtoženi Obali, ki je o nepristranskosti senata podvomil, ker ni bilo ugodeno njegovi prošnji, da mu pravosodni policisti snamejo lisice z rok. »S tem se me plastično prikazuje kot že krivega. Ne morem si nadeti očal, onemogočeno mi je listati po dokumentaciji, določite mi osebnega asistenta,« je rekel sodniku. Ko je uvidel, da ga je sodnik zamenjal za drugega obtoženega, čeprav se mu je predstavil, je obupan sedel nazaj na zatožno klop in si dovolil opazko na račun sodnika, le kakšna bo sodba sodnika, ki proces spremlja »z levo roko«.
Tožilka je predlogu za izločitev senata nasprotovala, med drugim tudi zato, ker ga obramba ni podala skladno z zakonom, ki določa, da morajo stranke izločitev posameznika člana senata zahtevati poimensko. Senat je zahtevo obrambe zavrnil kot neutemeljeno, odvetnike pa zaradi zavlačevanja postopka kaznoval, vsakega s plačilom sodne takse v višini 125 evrov. Sodnik s to strogo potezo ni zagotovil reda v sodni dvorani. Nasprotno. Ko je bila ura že čez poldan, v postopku pa se ni zgodilo praktično nič, se je dogajanje na sodišču sprevrglo v anarhijo, a sodnik ni niti enkrat udaril po mizi. Ker ni takoj uslišal prošnje obtožene Smiljane Dolenc, naj jo zasliši prvo, saj je onkološka bolnica in je toliko težje prenašala sedenje v resnično slabih razmerah v sodni dvorani, si je njen partner, obtoženi Pavel Kotnik, dovolil nedopustno. »Pokličem rešilca ali mu 'upalim šamar'?« je vprašal ženo, ta pa mu je odkimala. Sodnik zaradi njegovih besed ni ukrepal niti po tistem, ko se je Kotnik zadrl nanj: »Kaj si normalen? Ne kompliciraj! Spusti mi ženo domov!« Razjezil se je tudi na tožilko, ki je morala obtoženi predstaviti očitke. »Spusti mi žensko, krava neumna,« se je razburjal Kotnik, sodnik pa nič.
»Ne vem, zakaj sem sploh tukaj. Samo zato, ker sem se z možem peljala na izlet. Drugih obtoženih ne poznam, z njimi nikoli nisem imela stika,« je bilo vse, kar je povedala v svoj zagovor. Ko je sodnik njene tri povedi povzemal za zapisnik, se je Kotnik ponovno zadrl nanj. »Zakaj mi maltretiraš ženo, človek božji,« je kričal, sodnik pa je na te besede reagiral komaj slišno, »saj gre zdaj domov«. »Fantje, želim vam veliko sreče pri takšnih sodiščih,« je soobtoženim zaželela Smiljana Dolenc, ki je okoli 13. ure smela zapustiti sodišče.
Obtoženi se je vprašal, »kdo tukaj vodi obravnavo«
Nemir v sodni dvorani se ni polegel niti po tem. Odvetnica Prelog je sodniku očitala pomanjkanje empatije, ker ni opazil, da se je obtožena zelo slabo počutila. Slabe volje je bil zaradi tega tudi odvetnik Simon Dolinšek, ki na slabo počutje svoje klientke ni mogel opozoriti, ker mu je vidno polje do obtožene zastiral steber sredi dvorane. Kaos v dvorani in govorjenje vse povprek, predvsem odvetnikov, sta Obalija zmotila do te mere, da se je začel na glas spraševati: »Pa kdo tukaj vodi obravnavo?« Nemiren je postal tudi Zalokar Tomaševič. Nenadoma je vstal in se napotil iz sodne dvorane, v hipu sta vstala tudi pravosodna policista in ga obkolila, on pa ju je rotil: »Doživel bom panični napad.« Kostevc se je medtem živčno presedal na zatožni klopi in najbrž mislil samo na to, kdaj se bo narok končal, saj je sodnik njegovemu odvetniku Janezu Lovrecu javno zagotovil, da bo obravnavo zaključil v doglednem času. Lovrec je namreč sodišče opomnil, da je Kostevc prestal presaditev ledvice, zaradi česar potrebuje urejene obroke prehrane, saj mora trikrat na dan po jedi zaužiti zdravilo.
Eden podpisal sporazum o priznanju krivde
Sodnik je obljubo držal in pohitel s preverjanjem osebnih podatkov obtoženih, vendar ni izprašal vseh. Zakaj po njih ni vprašal tudi Slavka Summerja Simona, ki je zaradi hude nesreče invalid prve kategorije in je v torek tako težko sedel na zatožni klopi, da je potek obravnave slabi dve uri spremljal kar stoje, obtoženi ni izvedel. Tudi z obtoženim Deshanom, ki je v torek s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde, sodnik ni spregovoril, razlog za to pa je bil, da je za izrek obsodilne sodbe zmanjkalo časa, saj se je obtoženčevemu odvetniku mudilo po otroka. Deshanu tako ni preostalo drugega, kot da privoli v dogovor med odvetnikom in sodnikom, da bo njegov čas za priznanje krivde pred sodnim senatom napočil šele čez dober mesec.
Sojenje za preostale, ki so se izrekli za nedolžne, pa se bo nadaljevalo oziroma šele zares začelo 10. januarja prihodnje leto.
