Robert Balen

Slovenija je postala ozko grlo tovornega prometa med vzhodom in zahodom Evrope. Z rastjo števila tovornjakov so se okrepile tudi vse težave: od prometnih zastojev do uničevanja cest. Prekomerna obremenjenost vozil je pri tem ena najnevarnejših.

Daljša zavorna pot, slabša stabilnost

Preobremenjena vozila predstavljajo grožnjo varnosti v cestnem prometu, so prepričani odgovorni. Vozila imajo zaradi prekomerne mase daljšo zavorno pot in slabšo stabilnost. Posebej problematični so sipki tovori in tekočine, saj se med vožnjo premikajo in dodatno ogrožajo ravnotežje.

Test nemškega kluba ADAC je pokazal, da je tovornjak s 40 tonami tovora pri hitrosti 80 kilometrov na uro potreboval več kot 36 metrov, da se je popolnoma ustavil. V realnih razmerah in z določenim reakcijskim časom voznika pa se ta razdalja poveča za skoraj še enkrat. Težji ko je tovornjak, kasneje se bo ustavil, poleg tega morajo vozniki pri dodatni obremenitvi paziti tudi na tlak v gumah.

policija

Policija sicer ugotavlja, da se število preobremenjenih vozil zmanjšuje, a problem ostaja. Sicer so v letu 2024 zabeležili skoraj 43.000 kršitev, povezanih s tovornimi in dostavnimi vozili. Največ kršitev je zaradi prekoračitev časa vožnje, neustreznega počitka in nepravilne uporabe tahografov.

Tehtanje opravljajo s prenosnimi tehtnicami, ki stanejo okoli 25.000 evrov. Posebej izstopajo kombiji – kar dve tretjini kontroliranih, predvsem iz vzhodne Evrope, je pretežkih.

Delež preobremenjenih vozil med vsemi stehtanimi vztrajno pada od leta 2020, ko je bil delež pretežkih še 44 odstotkov med vsemi stehtanimi, v letu 2024 pa le še 22 odstotkov. Drugo je dejstvo, da zelo verjetno veliko preobremenjenih vozil niso niti preverjali, torej je delež takih primerov lahko precej večji.

Vozniki in prevozniki pa se zavedajo, kakšne so kazni za tak prekršek. Za prekoračitev teže znašajo nekaj tisoč evrov.

Samo na ljubljanskem obroču je dnevno na cesti okoli 80.000 vozil, od tega dnevno več tisoč težkih tovornjakov. Skoraj 20 odstotkov naj bi jih bilo s preseženo dovoljeno skupno maso, približno pet odstotkov pa je preobremenjenih tako po osni obremenitvi kot skupni teži.

Profimedia

Različna zakonodaja

Najlažje je s prstom pokazati na voznike, a ti imajo pogosto omejen vpliv. Masa tovora je zapisana v dokumentih, ki jim morajo verjeti. Poleg tega so zakonske omejitve različne: v Italiji je dovoljenih 44 ton, pri nas, v Avstriji ali na Madžarskem pa 40. 

Preobremenjena vozila so preplet nevarnosti, stroškov in neenotne zakonodaje. Nadzor sicer obstaja, kazni so visoke, a vožnja s preveliko maso ostaja realnost na slovenskih cestah. Dokler odgovornost ne bo razdeljena med vse udeležene v transportni verigi, bo problem težko izkoreniniti.