Potniški vlak na relaciji Atene – Beograd – Zagreb – Dortmund, imenovan tudi Direct Orient, se je ob prihodu na železniško postajo v Zagrebu prevrnil s tirov, pri čemer je od 400 potnikov umrlo 153 ljudi, 40 pa je bilo ranjenih. Gre za najhujšo železniško nesrečo na tem prostoru in eno najhujših v Evropi, na vlaku pa so bili večinoma izseljenski delavci, ki so se vračali s počitnic nazaj na delo v Zahodno Nemčijo.
Nesreča se je zgodila, ker je vlak prevozil rdečo luč in na postajo zapeljal s 104 km/h namesto 40 km/h. Pri tem je zadel peron in iztiril, prevrnilo se je vseh 9 vagonov. Pri tem je vlak podrl še več drogov električne napeljave, del potnikov pa je umrl zaradi elektrike, del pa je bil dobesedno raztrgan v izmaličenih vagonih. Tako ni bilo mogoče identificirati kar 41 potnikov, ki so pokopani v skupnem grobu na zagrebškem Mirogoju. V državi je bil takrat razglašen dan žalovanja.
Preiskava je izključila tehnične vzroke, zato sta bila za tragedijo okrivljena strojevodja Nikola Knežević in njegov pomočnik Stjepan Varga, ki sta nesrečo preživela. Potniki so povedali, da vlak ni upočasnil niti med vožnjo mimo železniških postaj Ludina in Novoselec, uro pred Zagrebom in da se je že na slednji nevarno nagnil. Preiskovalci niso mogli povsem potrditi, ali sta bila oba pod vplivom alkohola ali sta le zaspala, za najverjetnejši vzrok pa je bila zapisana izčrpanost. Oba sta tisti mesec opravila že 300 ur dela in pred nesrečo nista počivala kar 51 ur. Kljub temu je bil Knežević obsojen na 15 let zapora, Varga pa 8 let.
Rečeno je bilo tudi, da sta oba verjetno z višjo hitrostjo vožnje skušala nadoknaditi zamude, ki so bile v tistih časih velike in redne zaradi slabe infrastrukture in sta od utrujenosti preprosto zaspala. Lokomotiva nesrečnega vlaka je na ogled v Hrvaškem železniškem muzeju, sama nesreča pa je prispevala k novim predpisom, po katerih se tako delo lahko brez počitka opravlja le 6 ur.
