Med številnimi poticami tudi čebulna
Suhokranjske kmečke žene so ta vikend v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in novomeškim Kmetijsko gozdarskim zavodom pripravile četrto društveno razstavo potic. V ocenjevanje so jih prejele 55, gospodinje pa so jih prenesle iz različnih koncev Slovenije. 19 je bilo zlatih, 21 srebrnih, 13 pa bronastih priznanj. Vse možne točki sta dosegli potici Anice Šuštar iz Srednjega Lipovca in Marije Jarc iz Velikega Lipovca.
Jarčeva je na ocenjevanje prinesla tradicionalno orehovo potico. »Da ti uspe dobra potica, je potrebno imeti dobre sestavine. Pomembno je tudi, da na pravilno temperaturo ogreješ pečico, da se potica lepo zapeče,« je povedala. Kako se naredi dobro potico, se je v mladih letih največ naučila od tašče, ob praznikih pa jo na mizo vedno ponudi domačim.
Potice s pestrimi in inovativnimi dodatki sta ocenjevali dve strokovni komisiji. Tri so bile slane potice, in sicer čemaževa, špehovka in čebulna z orehi. Ostale so bile sladke: rozinove, pehtranove, lešnikove, rožičeva s figami, pirina s proseno kašo, ajdova s skuto, novejše z nadevom čokolade in kakava, s kokosovim nadevom, največ pa je bilo tradicionalnih orehovih potic. »Najbolje ocenjene so bile lepih oblik, primerno zapečene in bogato nadevane ter ravno prav sladke. Povezanost z nadevom je bila dobra in tudi skorja ni odstopala. Veliko potic je bilo pečenih tako, kot so jih pekle naše babice v lončenih modelih,« je zapisala članica strokovne komisije Valerija Poreber. Potice, ki so dobile nekoliko manj točk, pa so bile ob robu razpokane ali sesedene, preveč ali premalo zapečene, izsušene, pri nekaterih so okus prevzele dišavnice ali alkoholni dodatki, tako da se ni čutil okus osnovnega nadeva. Kar nekaj potic je bilo pretoplih, zato okusi še niso bili usklajeni. Da bi izboljšali okus, bi bilo bolje, da bi bile potice pečene že dan prej, so le nekateri napotki gospodinjam za naprej.
Ohranjajo gastronomsko dediščino naših babic
Predsednica Društva kmečkih žena Suha krajina Tadeja Lavrič je dejala, da je namen razstave ohranjati gastronomsko dediščino naših babic in jo dopolnjevati z novimi znanji in izkušnjami. »V društvu imamo kar veliko mladih, kar je dobra spodbuda za naprej. Tako da naša potica ne bo zamrla,« je povedala Lavričeva. Žužemberškega župana Franca Škufco veseli, da društvo poleg razstave suhokranjskih dobrot v zadnjih letih pripravlja še razstavo potic. »Kar sem si na hitro ogledal, izgleda zelo dobro. Želim vsem, da bi ta navada trajala tudi v bodoče in občina jo bo zagotovo podpirala,« je vsem zbranim dejal župan.
Slovenska potica bo kmalu zaščitena
Slavnostna gostja je bila Tanja Strniša, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je dejala, da bo slovenska potica pri nas kmalu zaščitena, nato pa bodo na ministrstvu predlagali, da jo zaščiti še Bruselj. »Zaščiteno bo ime slovenska potica, ki jo bodo nosili lahko samo izdelki, ki bodo narejeni, če malo odkrijem te skrivnosti, v okroglih modelih, ki bodo imeli določeno razmerje med moko in orehi. Na en kilogram moke, en kilogram orehov. Skratka neke recepture so zaščitene in so samo to se bo zaščitilo kot zajamčena posebnost izdelka doma v Sloveniji. Kdorkoli bo tak izdelek po teh recepturah proizvajal, bo lahko imel tako ime,« je pojasnila državna sekretarka, ki je zadovoljna, da je po dolgih letih prišlo do soglasja, kaj se zaščiti kot slovenska potica.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
