Pater Bogdan Knavs pri Rdeči hiši zmolil očenaš za partizane
Pri Rdeči hiši na Gorjancih so z včerajšnjo slovesnostjo počastili spomin na prvo srečanje gorjanskih in žumberških partizanov sredi maja 1942.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prireditev so pripravili Občina Kostanjevica na Krki, Društvo Gorjanska konjenica, Združenje borcev za vrednote NOB Krško in Občinska organizacija ZB NOB Kostanjevica na Krki.
Zbrane je nagovoril predsednik kostanjeviške občinske organizacije Jakob Gašpir, ki se je zavzel za medsebojno sodelovanje ob priznavanju zgodovine. »Prireditve, kot je ta, nikoli in nikdar niso namenjene podžiganju razdora med ljudmi. Niso namenjene igranju s človeškimi čustvi, z odpiranjem ran. Ravno nasprotno. Prireditve, kot je ta, so namenjene v prvi vrsti spominu, spoštovanju lastne zgodovine. In to zgodovino našega naroda moramo spoštovati takšno, kakršna je, z vsemi lepimi in manj lepimi dejstvi, ampak je naša,« je poudaril.
Zanj je nesprejemljivo (»tega se pri nas ne gremo«), da politične opcije razlagajo zgodovino tako, kakor kateri pride prav v trenutnem boju za vzpon na oblast, in se igrajo s čustvi ljudi.
»Tukaj smo zato, ker sodelujemo, tukaj smo zato, ker povezujemo in še enkrat, ker spoštujemo svojo zgodovino.
Hkrati pa je spomin tudi opomin. Ker si ne želimo, da se ponovijo časi, ki so se pred več kot 80 leti končali – danes je dan zmage, dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Tudi dan zmage ne praznujemo zastonj. In seveda si nikakor ne želimo vojne,« je poudaril Gašpir, ki je obsodil hujskaško maniro in zmotna početja velikih svetovnih voditeljev, ki s svojimi političnimi odločitvami ustvarjajo dobičke vojaški industriji, ljudem pa prinašajo trpljenje in smrt.
Prvič republika
Odpor v drugi svetovni vojni proti nacizmu in fašizmu je bil po Gašpirjevih besedah najsvetlejši trenutek v zgodovini slovenskega naroda. Je trenutek, tudi če komu to ni všeč, ko so položili temelj slovenske države, Republike Slovenije. Če tudi je po letu 1945 Republika Slovenija bila del federativne republike, je bila to prva Republika Slovenija. Pred tem Republike Slovenije in države Slovencev ni bilo, je rekel predsednik kotanjeviške borčevske organizacije. »Nikakor ni prav, da bi narodnoosvobodilni boj omalovaževali. Tudi ni prav, da na račun revolucije, ki je sledila in račun samo ene politične opcije, nekateri, seveda so to žal na desnem političnem polu, zelo radi zlivajo ves gnev na narodnoosvobodilni boj.
Osvobodilna fronta je bila mnogo več kot samo strankarska organizacija. V začetku je bilo komunistov v tej organizaciji bore malo. Pa vendar, bile so napredne sile, krščanski socialisti, sokoli, združenje kmečkih fantov in deklet, študentje, intelektualci, delavci. Vse napredne in pogumne sile so se združile, bile v danem momentu sposobne medsebojne razlike prezreti in za skupen cilj, za skupno dobro stopiti skupaj in se upreti. Ne samo oborožen, Osvobodilna fronta je bila mnogo več kot samo oborožen odpor. Bilo je gibanje z mrežo na terenu, med ljudmi. In brez tega ne bi uspeli,« je poudaril Jakob Gašpir.
Župan Robert Zagorc: meja ni ločevala in naj bo tako
Kostanjeviški župan Robert Zagorc je v nagovoru udeležencem s slovenske strani državne meje in predstavnikom organizacije borcev in antifašistov mesta Samobor spomnil na medsebojno sodelovanje slovenskega in hrvaškega odporniškega gibanja na Gorjancih in Žumberku, do konca druge svetovne vojne, ki ga je spodbudilo prvo srečanje gorjanskih in žumberških, torej slovenskih in hrvaških partizanov, sredi maja 1942 na kraju tokratne tradicionalne proslave na Gorjancih pri Rdeči hiši.
»Skovala so se trajna prijateljstva in pobratenja. Ti odnosi pa so se nadaljevali tudi po vojni, in sicer v prizadevanju za socialni in kulturni razvoj teh krajev. Tako današnji dogodek prispeva k ohranitvi zgodovinskega spomina na eno najtežjih obdobij zgodovine pripadnikov obeh narodov, ki tu že stoletja živijo v slogi in dobrem sosedstvu.
In meja, črta, stara več stoletij, nikoli ni bila ovira v ničemer. Verjamem, da bo tako ostalo tudi v bodoče,« je poudaril župan.
Pater Bogdan Knavs: Počastimo svobodo in najvišji humanizem
Slavnostni govornik je bil pater Bogdan Knavs s Svete gore nad Solkanom. »Tukaj smo tudi danes, da počastimo mir, bratstvo med sosedi, slovansko zavezo, gotovo pa seveda tudi svobodo kot temeljno človeško vrednoto ter seveda tudi najvišji humanizem (kot sem zasledil, tu je bila tudi bolnišnica), torej skrb in ljubezen za bolnega in ranjenega človeka. Gotovo pa smo najprej tu, da počastimo vedno znova, kar je bila partizanska ideja, herojski partizanski boj,« je dejal pater Bogdan Knavs.
Slovenci in Hrvati so po njegovem bili sposobni vzpostaviti prijateljsko razmerje, ki se danes odraža skozi kulturno in drugo sodelovanje. Knavs verjame, da se je tako sobivanje vzpostavilo tudi zato, ker sta naroda zmogla vzpostaviti solidarnost v trpljenju in preizkušnji v vojni, ko naš osvobodilni boj ni poznal meja in je s prehodom naše etnične meje vzajemno omogočil preživetje.
Če v takem sobivanju vsak skrbno ohranja svoj jezik in svojo pesem, to lahko poglablja dobre medsebojne odnose. »Kajti če vsak spoštuje in če še naprej razvija bogastvo kulturnega izročila, potem nas naše kulturne tradicije, čeprav so različne, kvečjemu lahko še bolj povezujejo in ne razdvajajo,« je prepričan slavnostni govornik včerajšnje prireditve, ki v tem in takih slavnostnih dogodkih vidi izraz skupne usode, prijateljstva in tudi upanja.
Prej kot Schumanova deklaracija
Včerajšnji dam, 9. maj, dan zmage, po Knavsovih besedah zaznamuje zmago nad okupatorjem in nad nečloveškimi ideologijami, ki so povzročile drugo svetovno vojno.
»In verjamem, da bi lahko zato današnji dan imenovali tudi dan miru. Kot vemo, je današnji 9. maj tudi dan evropske skupnosti, ki prisega na mir, sodelovanje in ki se sklicuje na Schumanovo deklaracijo iz leta 1950. In glejte, kako je zanimivo, nismo čakali uradne razglasitve po deklaraciji tega velikega državnika Schumana, ki ga evropski kristjani tudi zaradi njegove etične pokončnosti predlagajo celo za blaženega, ampak te vrednote, ki so tam zapisane, so bile tukaj radikalno zaživete praktično od začetka druge svetovne vojne oziroma leta '42 in takrat, ko smo se začeli združevati v skupnih naporih in žrtvah.
Zato verjamem, da ta naša spominska slovesnost za vse tiste, ki so se žrtvovali in padli za našo domovino, ni samo krajevnega in meddržavnega pomena, ampak naj ta spominska slovesnost postaja tudi simbol evropske skupnosti, s tem pa je prav tako simbol prihodnosti in ohranjevanja tistih vrednot, brez katerih tudi Evropa ne more obstati,« je dejal pater Bogdan Knavs.
Oče naš za partizane
Danes, je dejal, smo tukaj, da počastimo spomin na mnoge znane in ne znane žrtve mladih fantov ter zrelih mož, deklet in žena, ki so žrtvovali svoja življenja tudi za lepoto slovenske pesmi in besede. »Ko smo jim hvaležni za njihovo plemenito žrtev, se priklanjamo pred obeležjem ter prosimo Najvišjega, naj sprejme njihov dar življenja v večno Ljubezen in naj nas oni odslej blagoslavljajo iz Večnosti, da bomo prav tako tudi mi ohranili svobodo, kot tudi slovensko besedo ter bili zanju pripravljeni kaj žrtvovati.
V tem duhu vas vabim, da izrečemo našo molitev, tisto molitev, ki jo je imel marsikdo na ustnicah, ko je umiral za našo svobodo: Oče naš, ki si v nebesih, … Blagoslovi, Gospod, znamenje junaštva naših padlih partizanov, podeli jim večni mir in pokoj, nas pa blagoslovi, da bomo znali živeti v medsebojnem spoštovanju v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen!« je nagovor končal pater Bogdan Knavs.
Na prireditvi je nastopila novogoriška ženska pevska skupina Zimzelen ob spremljavi harmonikarja.
Celotno slovesnost sta pospremila 1. spominski dolenjski partizanski bataljon in častna straža Slovenske vojske.
Po uradnem delu prireditve so se udeleženci zadržali na srečanju s pogostitvijo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
