Komentar: Parkirišča - častimo jih bolj kot brezjansko Marijo
Parkirišča so postala vir vsakodnevnih frustracij, saj jih je premalo. Ali je avtomobilov preveč?
Parkirišče je prostor, kjer po izkušnji srečnega ljudstva avtomobil počaka na lastnika. V času kočij so tak, poseben, prostor mogoče namenjali začasno ustavljenim kočijam. Kaj pa, če so bili v kočijo vpreženi konji, konja ne parkiramo niti se ne parkira sam, tako kot sam sebe ne parkira, recimo, poslanec ali predsednik državnega zbora? In smo pri problemih.
Parkirišča po svetosti ne gre primerjati s slovito katedralo Notre-Dame ali baziliko Marije Pomagaj na Brezjah ali, denimo, v potresu poškodovano in pozneje v želji po gradnji nove porušeno cerkvico svetega Jakoba na Malem Vrhu pri Globokem v brežiški občini. Kljub taki odsotnosti svetosti se parkirišču posveča občan in delovni človek in vernik dosti pogosteje kot Notre-Dame ali brezjanski Mariji ali svetemu Jakobu. Pri čemer, najbrž, ne izreka kletvic na rovaš naštetih treh (in vseh drugih, na tem mestu neomenjenih, svetih zemljepisnih in duhovnih prostorov).
Parkiranje in parkirišča pa se znajdejo v središču izrazito slabe volje občana in delovnega človeka in vernika pogosto, da ne rečemo dnevno, v prometno »razvitejših« okoljih, kakršna so že postala številna urbana naselja v Sloveniji. Preklinjanje, ki tako rado dela družbo izrazito slabi volji, po razlagah psihologije pomaga človeku do sprostitve. Žal pa v večini primerov ne pomaga do parkirnega prostora.
S parkiranjem povezana stopnja slabe volje in izvorni način njenega izražanja med stanovalci soseske Stara kolonija v Brežicah širši javnosti nista znana. Ve pa se, da brežiška občinska svetnika Aljoša Rovan (Levica) in Stanko Tomše (Korak naprej in Sonce) opozarjata na pomanjkanje parkirnega prostora v tem delu mesta. »Avtomobile parkirajo na pločnikih,« je bil lokacijsko precizen Aljoša Rovan na seji sveta lani decembra, po kateri je bila zima, po zimi pa je letošnja pomlad.
Se pravi, da je od opozorila minil čas, v katerem ni bilo slišati za uspeh dogovarjanj o prihodnji usodi funkcionalnih zemljišč, tovrstni dogovor pa je ključ do nove rabe prostora po meri sodobnega časa, ko imajo družine po več kot en avtomobil.
Stara kolonija vključno z opozorilom obeh svetnikov je bila tu izbrana zgolj kot primer družbenega pojava. Kajti okoliščine, zajete v svetniških opozorilih in posledično v časopisu, zaznamujejo prometni vsakdan od Črnomlja do Hannovra in še dalje in dalje v širni svet.
Japoncem je pri tem prekipelo. Kdor ima parkirišče, ta si lahko omisli lastni avto, so gordijski vozel presekale oblasti v deželi vzhajajočega sonca. Ali si predstavljate, da bi, recimo, župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni to zaukazal v Novem mestu, preden bodo tu zgradili napovedane parkirne hiše?
Tovarna avtomobilov, ki je v mestu, stavi svoj obstoj na vedno večjo dnevno proizvodnjo avtomobilov, meščan pa bi avto imel le, če ima parkirni prostor? Komično, da ne rečemo tragično, vse tole s parkiranjem.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.