Pogosta bolezen sklepov, o kateri kroži veliko zmot
Nenadna, huda bolečina in oteklina sklepa sta lahko znaka putike. V nadaljevanju razkrivamo, zakaj nastane, kdo je najbolj ogrožen, kako jo zdravimo in ali jo lahko preprečimo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Putiko oziroma protin mnogi še vedno povezujejo predvsem s pretiravanjem pri hrani in alkoholu. Toda bolezen je precej bolj zapletena. Pri njenem nastanku imajo pomembno vlogo tudi dednost, delovanje ledvic, presnovne motnje in nekatera zdravila. Čeprav lahko napad izzveni že po nekaj dneh, se bolezen brez ustreznega zdravljenja pogosto ponavlja in lahko sčasoma povzroči trajne poškodbe sklepov.
O zdravju sklepov smo govorili tudi v prvem delu oktobrske oddaje Zdravnik ob 18ih. Mag. Iztok Pilih, dr. med., specialist kirurg in magister travmatologije, je spregovoril o vzrokih za bolečine v sklepih, preventivi, artrozi ter možnostih zdravljenja in rehabilitacije
Celotno oddajo si lahko ogledate TUKAJ!
V ponedeljek 19. oktobra pa ne zamudite drugega dela oddaje Zdravnik ob 18h, v katerem se bomo podrobneje posvetili zdravljenju težav s sklepi, predvsem injekcijam neposredno v sklep, s posebnim poudarkom na hialuronski kislini.
Kaj je putika in zakaj nastane?
Putika je vnetna bolezen sklepov, ki nastane zaradi odlaganja kristalov natrijevega urata v sklepih in okoliških tkivih. Ti kristali sprožijo močan vnetni odziv, ki povzroči značilne napade bolečine, otekline in rdečine.
V ozadju je običajno povišana koncentracija sečne kisline oziroma urata v krvi. Sečna kislina nastaja pri razgradnji purinov, snovi, ki so naravno prisotne v našem telesu, vnašamo pa jih tudi s hrano. Iz telesa se izloča predvsem skozi ledvice. Kadar je njeno izločanje zmanjšano ali je nastaja preveč, se lahko začne kopičiti.
Pomembno pa je poudariti, da povišana sečna kislina še ne pomeni nujno putike. Nekateri ljudje imajo njene vrednosti povišane več let, ne da bi razvili simptome. Bolezen nastane, ko se oblikujejo kristali in sprožijo vnetje.
Kako prepoznamo napad putike?
Za putiko je značilen nenaden začetek zelo intenzivne bolečine, ki se pogosto pojavi ponoči ali zgodaj zjutraj. Prizadeti sklep postane otekel, pordel, topel in izjemno občutljiv na dotik. Bolečina je lahko tako močna, da človeka moti že rahel dotik odeje.
Najpogosteje je prizadet sklep na bazi palca na nogi, vendar se lahko vnetje pojavi tudi v gležnju, kolenu, nartu, zapestju in drugih sklepih. Napad običajno doseže največjo intenzivnost v prvih 24 urah, težave pa lahko trajajo več dni ali celo tednov.
Med posameznimi napadi je lahko bolnik povsem brez simptomov. To pa ne pomeni, da je bolezen izginila, saj se lahko kristali urata v sklepih še naprej kopičijo.
Nenadno boleč, vroč in otekel sklep zahteva zdravniško oceno, še posebej ob prvem napadu. Podobne simptome lahko namreč povzroči tudi bakterijska okužba sklepa, ki zahteva nujno zdravljenje.
Kdo je najbolj ogrožen?
Putika je pogostejša pri moških, zlasti v srednjih in poznejših letih. Pri ženskah se tveganje poveča po menopavzi, ko se zaradi hormonskih sprememb lahko zviša koncentracija sečne kisline.
Med pomembne dejavnike tveganja sodijo tudi dedna nagnjenost, debelost, kronična ledvična bolezen, povišan krvni tlak in nekatere presnovne motnje. Tveganje lahko povečajo tudi določena zdravila, predvsem nekateri diuretiki, ki se uporabljajo pri zdravljenju visokega krvnega tlaka in drugih bolezni.
Da prehrana ni edini oziroma najpomembnejši dejavnik, potrjuje tudi obsežna analiza populacijskih raziskav, objavljena leta 2018 v strokovni reviji The BMJ. Raziskovalci so ugotovili, da posamezna živila pojasnijo le majhen delež razlik v koncentraciji sečne kisline med ljudmi, medtem ko imajo genetski dejavniki bistveno večji vpliv.
Zato je napačno prepričanje, da je putika izključno posledica nezdravega življenjskega sloga. Zbolijo lahko tudi ljudje, ki se prehranjujejo uravnoteženo in ne uživajo alkohola.
Katera hrana lahko sproži napad?
Prehrana lahko vpliva na koncentracijo sečne kisline in tveganje za napade, vendar niso vsa živila enako problematična.
Med živila z večjo vsebnostjo purinov sodijo predvsem drobovina, večje količine rdečega mesa ter nekatere vrste rib in morskih sadežev, denimo sardine, inčuni in školjke. Njihovo pogosto uživanje je smiselno omejiti, zlasti pri ljudeh s ponavljajočimi se napadi.
Pomemben dejavnik je tudi alkohol, predvsem pivo in žgane pijače. Alkohol lahko zmanjša izločanje sečne kisline, nekatere alkoholne pijače pa dodatno prispevajo purine.
Pozornost si zaslužijo tudi sladkane pijače. Prospektivna raziskava, objavljena leta 2008 v reviji The BMJ, je pokazala povezavo med večjim uživanjem sladkih brezalkoholnih pijač in povečanim tveganjem za putiko pri moških. Pomembno vlogo ima predvsem fruktoza, ki lahko vpliva na nastajanje sečne kisline.
Po drugi strani zelenjave in stročnic ni treba samodejno izključevati zgolj zato, ker vsebujejo purine. Njihov vpliv na tveganje za putiko ni enak vplivu nekaterih živil živalskega izvora.
Kaj je priporočljivo jesti?
Najbolj smiselna je uravnotežena prehrana z veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih žit, stročnic in ustreznih virov beljakovin. Koristni so lahko tudi mleko in mlečni izdelki z manj maščobe, ki jih opazovalne raziskave povezujejo z manjšim tveganjem za putiko.
Raziskava, objavljena leta 2017 v reviji The BMJ, je pokazala, da je bil prehranski vzorec DASH, ki temelji na večjem uživanju zelenjave, sadja, polnozrnatih žit in mlečnih izdelkov z manj maščobe, povezan z manjšim tveganjem za razvoj putike. Nasprotno je bil tipičen zahodni način prehranjevanja, z več rdečega in predelanega mesa, sladkanih pijač ter rafiniranih živil, povezan z večjim tveganjem.
Pomembna sta tudi zadosten vnos tekočine in postopno uravnavanje telesne teže, kadar je ta prekomerna. Izogibati se je smiselno hitremu hujšanju in dolgotrajnemu stradanju, saj lahko izrazite presnovne spremembe sprožijo napad.
Vendar strokovne smernice poudarjajo, da ni dovolj dokazov, da bi ena sama posebna dieta zanesljivo preprečila napade putike. Prehranske spremembe so pomembna podpora zdravljenju, pogosto pa niso dovolj za dolgoročno obvladovanje bolezni.
Kako si pomagati ob akutnem napadu?
Ko se pojavi napad, je najpomembneje čim prej zmanjšati vnetje in bolečino. Prizadeti sklep je priporočljivo razbremeniti, ga po potrebi nekoliko dvigniti in hladiti s hladnim obkladkom, zavitim v tkanino.
Pri zdravljenju se uporabljajo predvsem tri skupine zdravil. Nesteroidna protivnetna zdravila, kot sta učinkovini naproksen in ibuprofen, zmanjšujejo vnetje in bolečino. Druga možnost je kolhicin, ki zavira določene vnetne procese, povezane z odzivom na kristale urata. Pri nekaterih bolnikih zdravniki uporabijo kortikosteroide, na primer prednizolon, ki lahko učinkovito umirijo vnetje.
Izbira zdravila je odvisna od zdravstvenega stanja posameznika, delovanja ledvic, morebitnih bolezni srca in ožilja ter drugih zdravil, ki jih jemlje. Zato samozdravljenje ni vedno varno, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih.
Zakaj je pomembno tudi dolgoročno zdravljenje?
Zdravila za lajšanje akutnega napada zmanjšajo bolečino in vnetje, ne odpravijo pa osnovnega vzroka bolezni. Če koncentracija sečne kisline ostaja previsoka, se lahko kristali še naprej kopičijo in povzročajo nove napade.
Pri bolnikih s ponavljajočimi se napadi, poškodbami sklepov ali drugimi dejavniki tveganja je zato pogosto potrebno dolgotrajno zdravljenje z zdravili, ki znižujejo koncentracijo sečne kisline.
Najpogosteje se uporabljata učinkovini alopurinol in febuksostat, ki zavirata encim ksantinoksidazo in s tem zmanjšujeta nastajanje sečne kisline. V določenih primerih se uporabljajo tudi zdravila, ki povečajo njeno izločanje skozi ledvice.
Cilj zdravljenja je običajno znižati koncentracijo urata pod 360 mikromolov na liter. Pri težjih oblikah bolezni je lahko cilj še nižji. Ko se vrednosti dovolj dolgo ohranjajo pod ciljno mejo, se lahko nakopičeni kristali postopoma raztapljajo, pogostost napadov pa zmanjšuje.
Ob začetku zdravljenja se lahko napadi prehodno celo pogosteje pojavljajo, zato zdravnik pogosto predpiše tudi zaščitno protivnetno zdravljenje. Zdravil za zniževanje sečne kisline bolniki ne smejo samovoljno opuščati, niti ob pojavu novega napada.
Ali lahko putiko preprečimo?
Tveganje za razvoj bolezni in ponavljajoče se napade lahko zmanjšamo z vzdrževanjem primerne telesne teže, redno telesno dejavnostjo, omejevanjem alkohola in sladkanih pijač ter uravnoteženo prehrano. Pomembno je tudi ustrezno zdravljenje pridruženih bolezni in pregled zdravil, ki lahko vplivajo na koncentracijo sečne kisline.
Kljub temu vseh dejavnikov tveganja ne moremo nadzorovati, predvsem ne dedne nagnjenosti. Pri ljudeh z že potrjeno putiko je zato ključnega pomena redno spremljanje koncentracije sečne kisline in dosledno upoštevanje predpisanega zdravljenja.
Putika namreč ni zgolj občasna bolečina v palcu na nogi, temveč kronična bolezen, ki lahko brez ustreznega zdravljenja trajno poškoduje sklepe. Dobra novica je, da jo je mogoče zelo učinkovito obvladovati, pri čemer imata pomembno vlogo tako sodobno zdravljenje kot zdrav življenjski slog.
