Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pobudo je sprožila poslanka iz vrst SDS-a Jelka Godec, ki je za Domovino dejala, da bi morali ponovno uvesti popis narodnosti in veroizpovedi. “Da se ve točno, toliko je teh, toliko je teh”, je dejala. Predsednik vlade Janez Janša je na omrežju X dodal, da bosta tako narodnost kot veroizpoved prebivalcev popisani, in to kmalu.

Na referendumski večer pa je pojasnil, da ni napovedal ponovnega popisa. “Napovedal sem samo popolnega”, je izjavil in dodal, da je Slovenija ena redkih držav, ki ob popisu ne sprašuje po veroizpovedi in narodnosti.

Kdaj smo se nazadnje prešteli?

Zadnji klasični terenski popis je nazadnje potekal 31. marca 2002 oziroma vsi podatki so se nanašali na ta datum ob polnoči. Popisovalci pa so trkali na vrata od 1. do 15 aprila. Na terenu je bilo okoli 8900 popisovalcev in dobrih tisoč inštruktorjev. Vsak popisovalec pa je moral popisati od 240 do 300 oseb ter pripadajoča gospodinjstva, stanovanja in stavbe.

Popisovalec je praviloma prišel na dom. Posebej usposobljeni popisovalci so na podlagi odgovorov stanovalcev izpolnjevali vprašalnike o osebah, gospodinjstvu in stanovanju. Za odsotne člane gospodinjstva ter otroke, mlajše od 15 let, je lahko pri večini vprašanj podatke posredoval odrasli član gospodinjstva.

Vendar je bilo že takrat vprašanje narodnosti in veroizpovedi obravnavano drugeče od ostalih vprašanj. Vprašanji sta bili namreč prostovoljni. Prebivalec na to vprašanje ni bil dolžan odgovoriti. Veljalo pa je tudi, da drugi član gospodinjstva na to vprašanje ni smel odgovoriti v tvojem imenu. Torej žena ni smela povedati: »Moj mož je Slovenec in katolik«. Tako se je 308 tisoč ljudi izognilo temu odgovoru.

Kaj je pokazal popis?

Od 1.964.036 prebivalcev se je takrat za Slovence opredelilo 83,1 odstotka prebivalcev oziroma nekaj več kot 1,6 milijona prebivalcev. Samo dva odstotka ljudi se je opredelilo za Srbe, še nekaj manj za Hrvate in Bošnjake. Ostalih narodnosti je bilo manj kot za odstotek.

AI

Pri veroizpovedi je bil rezultat še zanimivejši: 1.135.626 ljudi oziroma približno 57,8 odstotka % se je opredelilo za katoličane, 47.488 za muslimane, 45.908 za pravoslavne, približno 16.100 za evangeličane in druge protestante, 199.264 oziroma dobrih 10 % pa se jih je opredelilo za nevernike oziroma ateiste. Kar 307.973 ljudi na vprašanje o veroizpovedi ni želelo odgovoriti, za dodatnih 139.097 pa je bil podatek neznan.

AI

V Sloveniji smo z letom 2011 prešli na registrski način popisa. Zadnji evropski popisni krog je bil leta 2021. Vendar vprašanja o narodnosti in veroizpovedi ne vsebujejo.