Nov zakon za boj proti korupciji: bo res prinesel tektonski premik
V Sloveniji bomo začeli preiskovati korupucijo na način, kot so si ga zamislili v stranki Demokrati Anžeta Logarja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Začel je veljati zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala oziroma, kot je že med predvolilno kampanjo dobil ime, Skok. S tem zakonom naj bi se vlada lotila pregona najtežjih kaznivih dejanj.
Zakon o Skoku med drugim predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.
Kot poroča STA, na ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala, saj vzpostavlja specializirano in institucionalno povezano verigo organov od preiskave do sodne odločitve v najzahtevnejših zadevah korupcije ter gospodarske in organizirane kriminalitete.
Uspešnost zakona bo odvisna od prakse
Po mnenju ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, Specializirano državno tožilstvo in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo.
Je pa zakon med sprejemanjem naletel tudi na ostre kritike stroke. Po mnenju sodstva in tožilstva so njegove rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Pravnik Matej Avbelj, ki velja za idejnega očeta Skoka, meni, da je sprejetje zakona korak v pravo smer pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj.
Ali bo pomenil tektonski premik pri pregonu korupcije, kot so pred njegovim sprejetjem izpostavljali v stranki Demokrati, ki v vladi vodi resor pravosodja, pa bomo še videli, pravi. "To bo odvisno od uveljavitve predpisa v praksi in njegovega izvajanja," opozarja.
Bo politična volja dovolj velika
Kot ocenjuje, daje zakon novemu tožilskemu organu več orodij in mehanizmov pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj, "obljublja okrepitev tega pregona." Kot zelo pomembno izpostavlja tudi, da obstaja jasna politična volja, da se korupcijo bolj aktivno preganja.
"To je ključno, ker nas k temu silijo tudi vsi mednarodni dokumenti, poročila Evropske komisije," opozarja. Ključno pa bo, da bo v nadaljevanju prišlo do sprejema novega zakona o kazenskem postopku, dodaja. Prostor za izboljšave vidi tudi pri vzpostavljanju tesnejše povezave med pravosodnimi in preiskovalnimi organi.
"Te reforme se ne delajo zaradi reform samih, ampak zato, ker si želimo, da bi državni organi dejansko imeli na razpolago takšne mehanizme, da bi lahko ustavno zakonito, učinkovito in pošteno opravljali tiste funkcije, ki jih pravni red od njih zahteva," poudarja Avbelj.
Danes bo začela veljati tudi novela kazenskega zakonika. Z njo se zagrožena kazen zapora za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene z do enega leta zvišuje na od enega do treh let. S tem se omogoča tudi kaznivost poskusa tega kaznivega dejanja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
