Arhiv NTRC

Kot je med drugim v svojem nastopu in kasneje tudi med odgovori, ki so mu jih zastavili svetniki, povedal Janko Šteharnik, se tudi v javnem zdravstvenem zavodu, ki ga vodi zadnjih šest let, srečujejo z vedno hujšo kadrovsko stisko. »Tudi epidemija je pripeljala do tega, da si želijo nekateri velenjski zdravniki in tudi drugi delati kot koncesionarji. Če koncesije v Velenju ne bodo dobili, bodo odšli v sosednja in druga mesta.« Pred svetniki sta spregovorili tudi zdravnici in pojasnili, zakaj želita poklicno pot nadaljevati med zasebniki koncesionarji.

Prav razlaga pojma koncesije je terjala kar nekaj časa in Šteharnik se je trudil svetnikom čim bolj nazorno razložiti, kaj to pravzaprav je in kaj koncesija pomeni za bolnike. »Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji opravljajo javno službo pod enakimi pogoji. Ob tem zdravnik, ki se odloči za koncesijo, deluje v manjši enoti, kjer si lažje organizirajo delo, je pa seveda odgovornost večja.«

Janko Šteharnik, direktor ZD Velenje: »Področje zdravstva v državi je kritično. Dostopnost je huda težava. Tudi na sekundarnem nivoju. Vse večja je težava zaradi pomanjkanja kadra. Težka situacija na področju zdravstva tudi zaradi epidemije je pripeljala do tega, da si želijo nekateri velenjski zdravniki in tudi drugi delati kot koncesionarji. Če koncesije v Velenju ne bodo dobili, bodo odšli v sosednja in druga mesta.«

Koncesije da, zasebništvo ne

Po treh urah razprave so velenjski mestni svetniki sprejeli sklep, s katerim podpirajo možnost razpisovanja koncesij v skladu z veljavno zakonodajo, če se s tem ohranja ali širi javni zdravstveni sistem v Velenju. V sprejetem sklepu so tako zapisali, da razumejo, da oblika izvajanja zdravstvene dejavnosti na podlagi podeljene koncesije pomeni izvajanje javne zdravstvene službe in ne predstavlja nevarnosti t. i. privatizacije javnega zdravstva.

Prav slednje je bila vroča tema že decembra, ko je mestni svetnik Matej Jenko direktorju zdravstvenega doma očital, da skuša iz dejavnosti javnega zavoda izločiti zobozdravstvo in ga privatizirati ter da dom vodi v stečaj. Jenko je takrat opozoril na po njegovem mnenju sporen načrt Šteharnika o posebnem zobozdravstvenem središču, ki bi ga s pomočjo denarja za prestrukturiranje regije zgradil na zemljišču velenjskega podjetnika Tomaža Ročnika in tja preselil vso zobozdravstveno dejavnost. Vrednost naložbe naj bi znašala približno dvesto milijonov evrov.

Preberite še ...

Trajnost · Oglas

Toplotne črpalke: Pametna naložba za varčno, trajnostno in udobno ogrevanje vašega doma

Milijon klicev

»Bodimo pogumni, spremembe so res nujne. Neučinkovitost je posledica nezadostnega števila zdravnikov,« je dejal Šteharnik, ki je svetnikom odgovoril tudi na očitke o nedosegljivosti. »Od 8. novembra do 23. januarja smo prejeli 2,1 milijona klicev, od tega smo jih 1,05 milijona vrnili. Po izračunih Telekoma smo opravili 527 dni telefonskega klicanja. Ne moremo biti dosegljivi. Tega tudi Telekom ne bi zmogel,« je bil jasen in ob tem okaral ljudi, ki »rinejo k zdravniku tudi za povsem nenujne stvari«. Ob tem je zbrane vprašal, kako naj zdravniki ob vseh teh klicih in številnih birokratskih zahtevah sploh najdejo čas, da se bodo lahko ukvarjali z bolniki.

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Marsikaj se bo spremenilo in zdravstvo ni samo izziv znotraj naše regije, ampak znotraj celotne države. Soočamo se s pomanjkanjem zdravnikov in to področje moramo znotraj zakonskih okvirov urejati tako, da vsem občanom omogočimo dostopnost do zdravstvenih storitev. Strah pred koncesijami je zato neupravičen, saj imamo s tem v Velenju dobre izkušnje.

Preberite več v Novem tedniku