Janko Kopušar: »V naši občini močno čutimo centralizacijo države«
Ob prazniku občine Šmartno ob Paki je odhajajoči župan Janko Kopušar med drugim spregovoril o svojem delu na čelu občine, o razočaranju glede obljub države glede obnove po poplavah in o tem, zakaj se razlike med majhnimi in velikimi občinami povečujejo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Občina Šmartno ob Paki praznuje občinski praznik 11. novembra, na god sv. Martina. Šmartno ob Paki je bilo nekoč predvsem vinogradniško območje – upodobitve v Vischerjevi topografiji kažejo, da so bila vsa pobočja prekrita z vinogradi. Od tod najverjetneje povezava, da je kraj za svojega zavetnika izbral sv. Martina.
Ob letošnjem občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Jankom Kopušarjem.
Končujete četrti mandat županovanja v občini Šmartno ob Paki. V začetku poletja ste omenili, da na letošnjih lokalnih volitvah ne boste več sodelovali. Ste si morda v zadnjih mesecih premislili?
Ne, nisem si premislil, vztrajam pri svoji odločitvi, da ne bom več kandidiral za ta položaj. Štirje mandati in šestnajst let vodenja občine so dovolj. Kmalu bom dopolnil dvainšestdeset let in ne manjka mi več veliko do upokojitve. Kaj bom počel po koncu opravljanja naloge župana, še ve vem. Predvsem bi najprej rad končal svoj mandat do konca. Po predaji nalog bi se rad v prvi vrsti spočil, saj so bila leta županja zelo naporna. Predvsem zadnja štiri leta po katastrofalnih avgustovskih poplavah leta 2023.
»Na državnih cestah imamo tri še nedokončane projekte: krožišče pri Gorenju, cesto v Rečici ob Paki skozi naselje in Drobničev ovinek v Šmartnem ob Paki.«
Spomladi ste kandidirali za poslanca v državnem zboru, a niste dobili dovolj glasov. Vas še mika državna politika?
Ne, državna politika me ne zanima. Moja kandidatura na marčevskih volitvah za poslanca državnega zbora je bila bolj kot ne splet okoliščin. Ob tem lista Prerod, na kateri sem kandidiral, že pred volitvami ni imela veliko možnosti za vstop v parlament.
Kaj je bilo v ospredju v zadnjem letu vašega županovanja. Katere pomembnejše projekte ste uspeli uresničiti v občini?
Končali smo velik projekt kanalizacije z vakuumsko postajo v Rečici ob Paki, naložba je stala milijon evrov. Od tega je približno tretjina evropskih sredstev. Od avgustovskih poplav leta 2023 smo uresničiti dvajset sanacijskih projektov.
Tudi v letošnjem letu bomo izvedeli več sanacijskih projektov v skupni vrednosti približno milijon evrov. Projekti so povezani z zagotavljanjem prostora, za katerega imamo že sprejeta dva OPPN. Prvo območje je pri osnovni šoli, ki jo že komunalno urejamo. Za območje v Logu upamo, da bomo čim hitreje dobili gradbeno dovoljenje, da bomo lahko izbrali izvajalca, ki bo lahko začel z deli za komunalno opremljenost območja.
Na vrtcu smo zgradili nadstrešnice, obnovili smo sto let star spomenik, ki so ga postavili po prvi svetovni vojni. Seveda ne smemo pozabiti na obnovo nekaj cestnih odsekov državnih cest.
Koliko stanovanjskih stavb bo treba porušiti zaradi posledic poplav pred približno tremi leti?
Stavbe, ki jih bo treba porušiti zaradi posledic poplav, so v domeni države, ki to delo opravlja s svojim podjetjem. Od ljudi je tudi odkupila te stavbe. Mislim, da je na našem območju doslej porušila osem stavb.
Na seznamu za rušenje imamo sicer štiriintrideset stanovanjskih stavb. Med njimi sta tudi dve kmetiji, na katerih je več stavb. Sprejemamo OPPN za selitev omenjenih kmetij. Zadeve, povezane s tem, so malo bolj zahtevne in verjetno bo še nekaj časa trajalo, da bodo rešene.
Ljudje, ki so se morali odseliti, so si že kupili drugo stanovanjsko hišo ali stanovanje. Nekateri še vedno živijo v stavbah, ki so jih prizadele poplave, a so bile nato nepremičnine obnovljene. V teh stavbah je možno živeti, a je verjetno precejšnja težava vlaga. Nekatere ljudi, ki v teh stavbah še živijo, je strah, kaj se lahko zgodi, kadar je napovedano obilno deževje.
»Državna politika me ne zanima. Moja kandidatura na marčevskih volitvah za poslanca državnega zbora je bila bolj kot ne splet okoliščin.«
Kako je z rušenjem hiš zaradi gradnje tretje razvojne osi od Šentruperta do Velenja?
Večina teh hiš je že odkupljenih oziroma porušenih. Eden oziroma dva primera sta še v postopku razlastitve.
Kritični ste do nekaterih nedokončanih projektov na državnih cestah, kajne?
Tako je, prvi je krožišče pri Gorenju. Druga problematična točka je cesta v Rečico ob Paki skozi naselje, skozi katero poteka zelo gost tovorni promet iz bližnjega kamnoloma.
Zelo problematičen je še Drobničev ovinek v Šmartnem ob Paki, od železniškega prehoda do podjetja Vino. Gre za dobro znan problematičen cestni odsek v naši občini. V lokalni skupnosti si že vrsto let prizadevamo za celovito ureditev in obnovo te problematične točke, a gre za državni cestni odsek.
Zaradi neizpolnjenih obljub, ki jih je glede ureditve tega cestnega odseka dala nekdanja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, sem kar malce razočaran.
V preteklosti ste opozarjali na kadrovsko podhranjenost občinske uprave.
Kadrovsko sliko v občinski upravi smo v zadnjem letu izpopolnili. Trenutno nas je zaposlenih dvanajst, trije so žal trenutno odsotni (dolgotrajna bolniška). Da bi bili v celoti zadovoljni, bi potrebovali še dva sodelavca, ki bi se ukvarjala predvsem s tehničnimi zadevami, in človeka, ki bi se posvetil družbenemu področju.
V enem od intervjujev ste dejali, da se razlika glede razvitosti med manjšimi in večjimi občinami povečuje. Kaj opažate in kako bi po vašem mnenju lahko to rešili?
Večje občine se lahko prijavljajo na razpise za več denarja. Mi smo žal ena manjših občin, ki se na velike državne razpise na more prijavljati.
Takšen primer je viden pri prestrukturiranju Šaleške doline ob zapiranju tamkajšnjega premogovnika, pri čemer bo velenjska občina prejela veliko denarja, da se bo lahko še hitreje razvila, mi pa nič.
Kot manjša občina se lahko prijavljamo na primer le na razpis LAS, kjer je za vse manjše občine predvidenih skupaj približno dva milijona sredstev. Za posamezen projekt je možno dobiti največ sto tisočakov.
V projekt LAS je sicer vključenih na našem območju deset občin, in sicer tri iz Šaleške doline in sedem iz Zgornje Savinjske doline. Ta primer je še en dokaz, da je centralizacija pri nas še vedno prisotna.
Občinski praznik ste praznovali na god sv. Martina, 11. novembra. Kako ste obeležili praznik?
Letošnje praznovanje je bilo posvečeno 770-letnici prve pisne omembe kraja Šmartno ob Paki. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku je bila prvo soboto v novembru, ko smo v našem kulturnem domu podelili občinska priznanja, grb in dve plaketi. Ob tem sem podelil tudi nekaj županovih priznanj, tako dvema zlatima maturantoma kot še nekaterim zaslužnim posameznikom.
Letos smo na slovesnost povabili tudi predstavnike vseh devetih naselij v Sloveniji, ki imamo v imenu naziv Šmartno.
Ob občinskem prazniku v Šmartnem ob Paki vsako leto sicer pripravimo pester večdnevni program, ki združuje uradni protokol in tradicionalno praznovanje martinovega. Osrednji tradicionalni etnološko-zabavni dogodek, ki vselej privabi največ obiskovalcev, je Vesela Martinova sobota. Ta vključuje pohod po Martinovi poti, Martinovo kmečko tržnico z lokalnimi dobrotami, prikaz starih običajev vaških skupnosti in otroško martinovanje.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
