Slišite skrivnostno brnenje, ki ga drugi ne? Vzrok je lahko v ušesu
Nizkofrekvenčno bobnenje ali brnenje, ki ga nekateri ljudje slišijo brez očitnega zunanjega vira, bi bilo lahko v številnih primerih posebna oblika tinitusa.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po svetu že več desetletij posamezniki poročajo o nenavadnem, globokem zvoku, ki ga opisujejo kot brnenje, bobnenje ali oddaljeno delovanje motorja. Pojav je znan tudi pod angleškim imenom »Hum«, posebnost pa je, da ga pogosto sliši le ena oseba, medtem ko drugi v istem prostoru ne zaznajo ničesar.
Nova raziskava kaže, da vzrok v številnih primerih morda ni skrit industrijski obrat, električna naprava ali drug zunanji vir, temveč nizkofrekvenčna oblika tinitusa.
Skrivnostni zvok poznajo že več kot 50 let
Pojav je širšo pozornost pritegnil v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so prebivalci britanskega Bristola začeli poročati o vztrajnem zvoku s frekvenco okoli 50 hercev. Podobna pričevanja so pozneje zabeležili tudi v Avstraliji, Novi Zelandiji in Severni Ameriki.
Ljudje zvok največkrat zaznajo v mirnih prostorih, zvečer ali ponoči. Pri nekaterih se pojavlja le v določeni sobi ali na določeni lokaciji, zaradi česar mnogi najprej posumijo na ventilacijo, promet, električne naprave ali industrijsko infrastrukturo. Zunanjega izvora pa pogosto ni mogoče najti.
Raziskovalci preverili dve glavni razlagi
V raziskavi je sodelovalo 28 ljudi, ki so poročali o nepojasnjenih nizkofrekvenčnih zvokih. Znanstveniki so preverjali predvsem dve možnosti.
Po prvi hipotezi naj bi imeli ti ljudje izjemno občutljiv sluh za nizke frekvence in bi zato zaznali zvoke, ki jih večina drugih ne more slišati. Druga možnost je bila, da zaznavajo zelo šibke zvoke, ki nastajajo v notranjem ušesu, tako imenovane otoakustične emisije.
Rezultati prve razlage večinoma niso podprli. Večina sodelujočih namreč ni imela nadpovprečno občutljivega sluha za nizke tone. Od povprečja sta opazneje odstopali le dve osebi.
Tudi meritve zvokov, ki lahko nastajajo v notranjem ušesu, niso pokazale neobičajnih rezultatov.
Brnenje je lahko oblika tinitusa
Raziskovalci zato menijo, da bi šlo lahko pri delu ljudi za subjektivno zaznavo zvoka brez prepoznavnega zunanjega vira. V medicini tak pojav uvrščamo med tinitus.
Tinitus sicer najpogosteje povezujemo s piskanjem, zvonjenjem ali šumenjem v ušesih, vendar ni pri vseh ljudeh enak. Pri nekaterih se lahko izraža tudi kot globoko, nizkofrekvenčno brnenje ali oddaljeno bobnenje.
To ne pomeni, da so vsi primeri skrivnostnega zvoka posledica tinitusa. Avtorji raziskave poudarjajo, da je lahko pri nekaterih ljudeh izvor zvoka vendarle v okolju. Njihove ugotovitve pa kažejo, da bi lahko tinitus pojasnil velik del primerov, pri katerih zunanjega vira kljub iskanju ni mogoče odkriti.
Zvok je resničen, tudi če ga drugi ne slišijo
Dejstvo, da je zaznava subjektivna, ne pomeni, da si jo človek izmišljuje. Tinitus je priznano zdravstveno stanje, povezano z delovanjem slušnega sistema in načinom, kako možgani obdelujejo zvočne signale.
Pri nekaterih ljudeh je komaj opazen, pri drugih pa lahko ovira spanec, koncentracijo in vsakodnevno življenje. Če se brnenje pojavlja pogosto, se stopnjuje ali ga spremljajo slabši sluh, vrtoglavica, občutek pritiska v ušesu ali drugi simptomi, je priporočljiv pregled pri zdravniku oziroma specialistu za ušesa, nos in grlo.
Nova razlaga bi lahko ljudem, ki slišijo skrivnostno brnenje, odprla pot do metod, ki se že uporabljajo pri obravnavi tinitusa. Mednje sodijo zvočna terapija, prilagoditve življenjskega sloga, obvladovanje stresa ter strokovna pomoč pri zmanjševanju pozornosti, ki jo človek namenja motečemu zvoku.
