Profimedia

Nobena metoda ni enako uporabna v vseh okoliščinah, zato je pomembno, da ocenimo svoje potrebe, sposobnosti in preference. Včasih je dovolj, da preizkusimo preverjene tehnike. Zbrali smo nekaj praktičnih predlogov.

1. Čuječnost

Čuječnost pomeni, da smo popolnoma prisotni v trenutku - v stiku s svojimi čustvi, telesnimi občutki in okoljem. Raziskave kažejo, da čuječnost pomaga pri obvladovanju stresa in preprečevanju nezdravega spoprijemanja s težavami. Najlažje jo izvajamo z globokim dihanjem, jogo ali meditacijo.

2. Ustvarjanje uravnoteženega življenjskega sloga

Ravnovesje je ključno za dobro počutje. Pomaga, če jasno določimo, kaj ravnovesje pomeni za nas. Transakcijski model stresa in spoprijemanja poudarja, da naša čustvena reakcija močno vpliva na dejansko raven stresa - pomembno je, kako dojemamo izzive.

· Zdravje

Dvanajst let pozneje: izpoved izgorele deloholičarke

3. Vedenjska ekonomija pri vsakodnevnih odločitvah

Vedenjska ekonomija združuje psihologijo in ekonomijo ter pojasnjuje, kako ljudje sprejemajo odločitve. Preveč možnosti lahko vodi v zmedo, medtem ko način predstavitve izbire pogosto določa, katera odločitev se nam zdi boljša.

Profimedia

4. Premagovanje pristranskosti pri odločanju

Vsak človek pri odločanju kaže določeno stopnjo pristranskosti. Najpogostejša je t. i. sidranje, ko se preveč zanašamo na prvo informacijo, ki jo dobimo. Pri tem pomagata zavestno zavedanje in odloženo odločanje.

5. Uporaba okvirjev za odločanje

Odločanje je redko preprosto. Okviri lahko pomagajo - na primer metoda »izločanja po značilnostih«, kjer postopoma odstranimo možnosti, ki ne izpolnjujejo ključnih meril.

· Osebna rast

Zakaj potovanja niso le oddih, ampak izkušnja, ki nas preoblikuje

6. Tehnike kognitivne psihologije za boljšo koncentracijo

Za fokus skrbi prefrontalni korteks. Pomagajo čuječnost, kognitivno prestrukturiranje in t. i. chunking - razdelitev nalog na manjše enote, ki so obvladljivejše.

Profimedia

7. Strategije upravljanja časa

Tudi pri času imajo vlogo kognitivne pristranskosti, kot je t. i. načrtovalna zmota - podcenjevanje, koliko časa bo naloga zahtevala. Pomagata Eisenhowerjeva matrika in načelo če-potem, ki krepi dobre navade.

8. Povečanje produktivnosti s kognitivnim prestrukturiranjem

Kognitivno prestrukturiranje nas uči, kako škodljive misli nadomestiti z realnejšimi in uravnoteženimi. Študenti in zaposleni ga pogosto uporabljajo za večjo produktivnost in boljši odnos do dela.