Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Kruh je hkrati dober vir beljakovin


Tina Lucu
29. 5. 2025, 18.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Med ljudmi kroži mit, da meso vsebuje samo beljakovine, medtem ko naj bi bil kruh le vir ogljikovih hidratov. Kakšna pa je resnica?

kruh.jpg
Profimedia
Kruh ni le dober vir ogljikovih hidratov, temveč tudi beljakovin, količina maščob pa je zelo odvisna od priprave.

To prepričanje je zmotno, saj velika večina živil praviloma vsebuje različna makrohranila, res pa da v zelo različnih razmerjih. Pri posameznih skupinah živil lahko določeno hranilo nekoliko prevladuje, zaradi česar jih včasih označimo za »beljakovinska«, »ogljikohidratna« ali »maščobna« živila.

Manj predelana živila imajo večinoma pestrejšo hranilno sestavo kot bolj predelana. Takšen primer so rastlinska olja in maščobe, ki drugih makrohranil skoraj ne vsebujejo, medtem ko druga živila načeloma vsebujejo različna makrohranila.

Kruh torej ni le dober vir ogljikovih hidratov, temveč tudi beljakovin, količina maščob pa je zelo odvisna od priprave. Nasprotno pa meso ni le dober vir beljakovin, temveč lahko vsebuje tudi precej maščob, kar je odvisno tudi od kosa mesa. Obe živili vsebujeta tudi precej vode.

Razlaga

Živila sestavljajo tri glavne skupine hranil, ki jih imenujemo makrohranila. To so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine. Gre za snovi, ki jih človeško telo nujno potrebuje za svoje delovanje - in sicer v večjih količinah. Delež posameznih makrohranil v živilih lahko znaša tudi več deset odstotkov.

proteini, beljakovine
Profimedia
Pusto meso vsebuje približno 25 odstotkov beljakovin, kar je v primerjavi z drugimi živili precej visoka vrednost, zato o mesu govorimo kot o beljakovinskem živilu.

Vitamine in minerale pa po drugi strani uvrščamo med mikrohranila, saj so pri njih potrebni precej majhni prehranski vnosi.

Manj predelana živila so pester vir hranil

Živila so po sestavi izjemno raznovrstna, vsebujejo cel spekter različnih snovi. Skoraj nobeno nepredelano živilo ne vsebuje le ene skupine makrohranil, lahko pa se zgodi, da neko hranilo prevladuje. Takrat včasih rečemo, da je živilo beljakovinsko, ogljikohidratno ali pa maščobno. To seveda ne pomeni, da ne vsebuje tudi drugih makrohranil. Za kruh na primer pogosto slišimo, da vsebuje le ogljikove hidrate, kar ne drži.

Dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »V kruhu je okoli polovica ogljikovih hidratov, vsebuje pa tudi približno 10 odstotkov beljakovin in od dva do 10 odstotkov prehranskih vlaknin. Sestava kruha je seveda močno odvisna od vrste uporabljene moke. Polnozrnata denimo vsebuje več beljakovin in prehranskih vlaknin, kar zelo vpliva tudi na hranilno sestavo kruha.«

Pogost stereotip je tudi, da meso vsebuje le beljakovine, kar ne drži.

»Pusto meso v resnici vsebuje približno 25 odstotkov beljakovin, kar je v primerjavi z drugimi živili precej visoka vrednost, zato o mesu govorimo kot o beljakovinskem živilu. Preostali delež mase mesa je večinoma voda ter - odvisno od kosa mesa - lahko tudi večji ali manjši delež maščobe. Manjši delež mase mesa so tudi druge snovi, vključno z mikrohranili, kot sta na primer vitamin B12 in železo.«

Rastlinska živila, ki so dober vir beljakovin

Od rastlinskih živil med odlične vire beljakovin uvrščamo predvsem stročnice in oreške, čeprav v njih beljakovine niso prevladujoče makrohranilo. V tem smislu so stročnice predvsem ogljikohidratno živilo, oreški pa bolj maščobno živilo.

Arašidi vsebujejo približno 40 odstotkov maščob, 20 odstotkov beljakovin in 8 odstotkov prehranskih vlaknin, kuhan fižol pa okoli 15 odstotkov ogljikovih hidratov, osem odstotkov beljakovin in šest odstotkov prehranskih vlaknin. Tako stročnice kot oreški zaradi ugodne hranilne sestave pomenijo pomemben del uravnotežene prehrane.

prehrana, hranila
Profimedia
Poznavanje sestave živil nam omogoča lažje načrtovanje zdravega in uravnoteženega prehranjevanja.

Visokoprocesirana živila

Medtem ko imajo manj predelana živila razmeroma pestro hranilno sestavo, pa to ni nujno pri bolj predelanih živilih, kot so rastlinska olja in sladkor. Dr. Živa Lavriša: »Za olje lahko rečemo, da je čista maščoba, saj pri pridelavi olja z različnimi tehnološkimi postopki iz rastlin pridobivamo le njihove maščobne komponente. Tako pri pridelavi olivnega olja meljemo in stiskamo plodove oljk, iz katerih ločimo maščobo, ki jo poznamo kot olivno olje.

Plodovi oljk sicer poleg maščob vsebujejo tudi ogljikove hidrate in prehranske vlaknine, kar pa jih pri pridelavi olja odstranimo. Podobno je pri pridobivanju sladkorja iz sladkorne pese, sladkornega trsa ali drugih virov. Tudi tam s tehnološkimi postopki iz rastlin ločimo predvsem sladkor. Ob tem je treba dodati, da tudi rjavi ali nerafinirani sladkor vsebuje več kot 99 odstotkov sladkorjev, in zato ni neka bolj zdrava izbira.«

Spoznajmo sestavo živil

Poznavanje sestave živil nam omogoča lažje načrtovanje zdravega in uravnoteženega prehranjevanja, pomaga pa tudi pri načrtovanju prehrane za ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami, kot so različne alergije in intolerance.

oreščki
Profimedia
Oreški veljajo za bolj maščobno živilo.

Poznavanje sestave živil nam lajša tudi nadzor nad količino zaužitih sestavin, ki jih želimo v prehrani omejevati - na primer sladkorja, soli in nasičenih maščob, saj s tem prispevamo k ohranjanju zdravja in preprečevanju različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen tipa 2.

Izkušnje kažejo, da je največ zmot pri poznavanju sestave močno predelanih živil, saj lahko med predelavo proizvajalci uporabljajo večje ali manjše količine posameznih sestavin, rezultat pa je lahko zelo različna hranilna sestava.

Prof. dr. Igor Pravst z Inštitut za nutricionistiko pravi: »Da bi prebivalcem olajšali vpogled v sestavo živil, smo na Inštitutu za nutricionistiko v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan ter Zvezo potrošnikov Slovenije razvili mobilno aplikacijo VešKajJeš.

Aplikacija uporabnikom omogoča, da s pametnim telefonom fotografirajo črtno kodo izdelka, nakar se jim prikažejo informacije o hranilni sestavi v barvah prehranskega semaforja. Če živilo vsebuje veliko sladkorja, bo ta podatek prikazan v rdeči barvi, sicer pa v oranžni oz. zeleni. Program financira Ministrstvo za zdravje.«

Razkrivamo mite o prehrani in ozaveščamo prebivalce

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Pri različnih objavah s področja prehrane je izjemno veliko neutemeljenih mitov in nasprotujočih si informacij, ki med prebivalci povzročajo precejšnjo zmedo. Žal so pogosto v ozadju lahko tudi finančni interesi ponudnikov izdelkov. Zato smo v Sloveniji postavili nacionalni portal prehrana.si, katerega glavni namen je prebivalcem ponuditi verodostojne in razumljive informacije s področja prehrane - brez oglaševanja!«


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.